Raziskovalci iz različnih centrov (ESSL Re, univerza LMU München in DLR – Nemški vesoljski center) so razvili novo statistično metodo, s katero raziskujejo aktivnost pojavljanja neviht in ekstremnega vremena. K razvoju metode je največ prispevala Anja Rädler, ki trdi, da je trenutno z uporabo klimatskih modelov možno oceniti spremembe v pogostosti pojavljanja ekstremnega vremena, ampak so le ti sami po sebi še vedno preveč »grobi«, da bi z njimi lahko zaznali popolnoma vsako nevihto. Na principu modelov se verjetnost močnejših neviht določi na podlagi funkcije parametrov kot so nestabilnost ozračja, vlaga in vetrovno striženje.
Osnova projekcij temelji na bazi podatkov ERA – Interim, kjer so zabeleženi podatki o vremenu od leta 1979 naprej. Povprečno število predvidenih neviht z večjo točo potrjuje tudi dejstvo, da je območje Alp vroča točka za razvoj močnejših neviht s točo (glej karto spodaj). Število takih neviht, glede na dolgoletno povprečje narašča. Povečevanje števila močnejših neviht vzbuja veliko zanimanja raziskovalcev.
Anja R. zatrjuje, da gre k povečanju števila močnejših neviht, pripisati vzrok naraščanja vlage, ki se nahaja nad Zemeljsko površino. Naraščanje vlage je posledica poviševanja globalne temperature, saj toplejši zrak načeloma vsebuje več vlage.
Anja Rädler se zdaj z ekipo osredotoča na vprašanja o tem kaj se bo dogajalo v prihodnosti. Prvi rezultati ciljajo k temu, da se bo poviševanje vlage nadaljevalo še naprej, kar pomeni vse ugodnejše razmere za razvoj močnejših neviht. Z uporabo nove metode AR-CHaMo bo ekipa lahko kmalu natančneje ocenila pogostost pojavljanja toče, tornadov, močnih sunkov vetra in udarov strel na katere se bomo morali zaradi podnebnih sprememb prilagoditi.
Vir: New statistical method shows increases in European hail and lightning, Detecting Severe Weather Trends Using an Additive Regressive Convective Hazard Model (AR-CHaMo)