Trenutna vremenska slika: Sredozemski ciklon prinaša oblačnost, proti Grčiji tudi saharski prah
Nad Evropo trenutno prevladuje izrazito razgibana vremenska slika, ki jo krojijo obsežna ciklonska območja. Nad severnim Atlantikom in severno Evropo vztrajajo globoka območja nizkega zračnega tlaka, skupaj s pripadajočimi frontami, ki segajo vse do srednje Evrope. Hladna fronta se pomika proti jugovzhodu, medtem ko se je nad Sredozemljem razvilo sekundarno ciklonsko območje, ki ima ključno vlogo za vreme v naših krajih.
Satelitski posnetek razkriva obsežen ciklonski sistem nad osrednjim Sredozemljem. Nad Italijo in Jadranom prevladuje gosta oblačnost, ki se spiralno zavija okoli jedra nizkega zračnega tlaka. Najintenzivnejše padavine in nevihtno dogajanje so vidne nad južno Italijo, Sicilijo ter deloma nad zahodnim Balkanom, medtem ko sever Italije in Alpe že zajema nekoliko bolj razbita oblačnost.
Ta sredozemski ciklon, ki se nahaja nad območjem Italije in Jadrana, prinaša nad Balkan in tudi Slovenijo izrazito vlažen in nestabilen zrak. Zaradi njegove lege se nad širšim območjem vzpostavlja obsežen oblačni sistem, ki sega od Sredozemlja proti severu in severovzhodu. Satelitske slike razkrivajo značilno spiralno strukturo oblačnosti, kar potrjuje dobro razvit ciklon, ki vpliva na vreme v velikem delu Evrope.
Slovenija se nahaja na severnem robu tega ciklona, zato pri nas prevladuje pretežno oblačno do povsem oblačno vreme z občasnimi padavinami. Te so lahko krajevno tudi dolgotrajnejše, saj se nad nami zadržuje vlažen zrak, ki priteka z juga. Hkrati v višinah doteka nekoliko hladnejši zrak s severa, kar dodatno spodbuja nastanek oblakov in padavin. Temperature so zato nekoliko nižje, ozračje pa ostaja nasičeno z vlago.
Vremenska slika – DWD
Ob tem pa je zanimiv še en pojav, ki spremlja to vremensko situacijo. Ciklon nad Sredozemljem namreč na svoji vzhodni strani proti severu prenaša tudi zrak iz severne Afrike, ki vsebuje večje količine saharskega prahu. Ta prah se dviguje iz Sahare in potuje prek Sredozemlja proti Italiji, Balkanu in tudi nad naše kraje. Večinoma se nahaja v višjih plasteh ozračja, zato ga pogosto ne opazimo neposredno.
Ker pa je vreme pri nas oblačno in deževno, se lahko ta prah skupaj s padavinami izpira iz ozračja. To pomeni, da lahko občasno pride do pojava t. i. “umazanega dežja”, kjer na površinah, kot so avtomobili ali okna, ostanejo drobni rjavi madeži. Gre za dokaj pogost pojav ob takšnih južnih in jugozahodnih vremenskih situacijah.
Ta slika prikazuje skupno količino puščavskega prahu (Saharan dust load) v ozračju, ki prihaja iz severne Afrike. Barve pomenijo koncentracijo prahu – bolj kot gre barva v rdeče in temno rjave odtenke, več prahu je v zraku. Na tvoji sliki je zelo jasno vidno, da se velik oblak prahu dviguje iz Sahare in potuje proti severu, čez Sredozemlje proti Italiji, Balkanu in tudi širši okolici Slovenije.
Dokler bo sredozemski ciklon vztrajal ali se le počasi pomikal, lahko pričakujemo nadaljevanje podobnega vremena z veliko oblačnosti, pogostimi padavinami in občasno prisotnostjo saharskega prahu v ozračju.
Napoved za Slovenijo
V prihodnjih dneh ostaja vreme še nekoliko nestanovitno zaradi vpliva ciklona, nato pa se kaže postopna stabilizacija. Okoli 7. do 9. aprila je možen prehoden padec temperatur in več spremenljivosti, vendar nato ensemble jasno nakazuje ponoven dvig temperatur v višinah, kar pomeni večjo verjetnost za toplejše in bolj stabilno vreme.
Po teh kartah in poteku temperatur so prve spomladanske nevihte najbolj verjetne po kratki stabilizaciji, torej nekje v drugi polovici prihodnjega tedna, ko bo ob otoplitvi spet dovolj vlage in nekoliko več nestabilnosti.
Iz samega ensemble grafa se vidi, da bo do okoli 6. ali 7. aprila še precej vpliva oblačnega in padavinskega vremena, potem pa sledi otoplitev. Ko se na 850 hPa temperatura dvigne, pri tleh pa se ob soncu ogreje zrak, se začne ustvarjati boljše okolje za popoldanske krajevne plohe in prve nevihte. To običajno najprej nastane v notranjosti Slovenije, predvsem nad hribovitim svetom. Po domače: verjetnost bo za nevihte, ampak ni govora o nekih večjih nevihtnih sistemih.
