Vztrajajoča nestabilnost in pogostejše plohe in nevihte zaradi vpliva hladnejših višinskih zračnih mas

Za nami je kar burno vremensko dogajanje. Sicer v svojem zadnjem zapisu nisem posvečal prevelike drame, kajti takih prodorov je bilo že kar nekaj v preteklosti in se je na koncu izšlo kar po napovedih. Včerajšnji dan je prinesel v dopoldanskem času nevihte z nalivi ob prehajanju vremenske fronte, zato je bil eden najhladnejših v zadnjih letih. V Ljubljani je bila povprečna temperatura 17 °C. Takih dni v julijih v preteklosti ni bilo veliko, nazadnje je bila taka temperatura 26.julija 2023, hladneje pa je bilo 11.julija 2018.

Še ena od napačnih napovedi evropskega sezonskega modela o suhem juliju nad Srednjo Evropo

Nova sezonska napoved za mesec julij prinaša nadpovprečno toplo in suho vreme za večji del Evrope. Negativne anomalije geopotencialnih višin so prisotne nad skrajnim robom nad Severno Evropo, nad ostalim delom pa so prisotne večinoma pozitivne anomalije.

Zemljevid prikazuje višino 500mb (v dekametrih) in anomalijo (v metrih) za julij 2025(vir weatherbell)

Posledično je tudi temperaturna karta temu primerna, povprečne temperature so prisotne le nad Skandinavijo, zahodno Rusijo in baltskimi državami, drugod pa so temperaturne anomalije pozitivne. Še posebej nad Balkanom in zahodno Evropo, kjer je odstopanje med +2 °C in +4 °C.

Karta prikazuje anomalije temperature na dveh metrih (v stopinjah Celzija) za Evropo, v juliju 2025

Tako padavinska kot temperaturna karta bosta zgrešili, zato treba te karte jemati bolj z rezervo, kot vedno poudarim. Že sedaj je jasno, da bo julij hladnejši od junija. Padavinska karta recimo kaže suho vreme nad večjim delom Evrope, razen na skrajnem severu. Normalno padavin pa naj bi bilo v pasu od Portugalske do zahodnega dela Slovenije.

Karta padavinskih anomalij (v milimetrih) za Evropo in okoliške regije

Vztrajajoča nestabilnost in pogostejše plohe in nevihte zaradi vpliva hladnejših višinskih zračnih mas

Kot smo omenili v naslednjih dneh ne bo prišlo do znatnega povišanja temperature, vremenska fronta se je pomaknila nad Balkan, višinsko jedro hladnega zraka pa se bo še naprej zadrževalo nad Srednjo in vzhodnim delom Evrope, drugo višinsko jedro pa bo ob koncu tedna iz območja zahodnega dela Sredozemlja potovalo proti severnemu in na svoji poti slabelo.

Animacija(klikni sliko) zadrževanja višinskega ciklona nad območjem vzhodne in srednje Evrope in prihod novega nad severni del Sredozemlja

Zaradi prisotnosti hladnejših zračnih mas, ki se bodo še naprej zadrževale v višjih plasteh atmosfere, bodo vremenske razmere v prihodnjih dneh zaznamovane z določeno stopnjo nestanovitnosti. Hladnejši zrak v višinah, ko se sreča s poletnim sončnim obsevanjem, ustvarja pogoje, ki so ugodni za razgibano vremensko dogajanje.

Ko sončni žarki segrejejo površino zemlje, se topel zrak dviga in se sreča s hladnejšim zrakom v višjih slojih. Ta interakcija pogosto vodi do razvoja cumulonimbus oblakov, ki so značilni za poletne nevihte. Posledično lahko zaradi konvekcije in dvigajoče se toplote pričakujemo, da bodo od jutri dalje v kasnejših popoldanskih urah pogostejše krajevne plohe in nevihte, ki bodo bolj pogoste na severovzhodu Slovenije.

Jutri bo večinoma sončno, jutro bo sveže, popoldne bodo ponekod nastale krajevne plohe in nevihte, ki bodo pogostejše na vzhodu, na Štajerskem bo zapihal severni do severozahodni veter, najvišje temperature bodo med 19 °C in 24 °C, na Primorskem do 27 °C.

Jutri bodo v popoldanskem času nastajale krajevne plohe in nevihte(vir imweather)

V petek bo po svežem jutru sprva večinoma sončno, popoldne bo več spremenljivosti, čez dan in popoldne bodo nastajale krajevne plohe in nevihte, najvišje temperature bodo med 20 °C in 25 °C, na Primorskem do 27 °C.

Z bližanjem višinske doline bo v prihodnjih dneh opaziti spremembe v zračnih tokovih, ki bodo imeli pomemben vpliv na vreme. Ob koncu tedna se bodo vetrovi v višjih plasteh atmosfere obrnili bolj v zahodno smer. Ta proces bo pripomogel k večji vremenski spremenljivosti skozi celoten vikend.

V soboto bo po svežem jutru deloma sončno, zlasti popoldne bodo ponekod nastale posamezne plohe ali nevihte, ki bodo pogostejše na zahodu, ponekod bo zapihal jugozahodni veter, najvišje temperature bodo med 21 °C in 26 °C.

V soboto bo ob obali pričel pihati šibak jugo, ki je znan po svoji vlažnosti in toplini, kar bo vplivalo na tamkajšnje vremenske razmere.

Zaradi te kombinacije sprememb v vetrovnih vzorcih in s tem povezanega dotoka toplejših in vlažnejših zračnih mas bodo pogoji ugodni za nastanek krajevnih ploh in neviht. Te vremenske motnje bodo prisotne skozi večji del dneva, zlasti v popoldanskih in večernih urah. Največ padavin lahko pričakujemo na Primorskem. Takšna dinamika bo prispevala k nestabilnim in spremenljivim vremenskim razmeram, značilnim za to obdobje leta, ko vplivi morja in celinskih zračnih mas sodelujejo pri oblikovanju poletnega vremena.

V nedeljo bo deloma sončno s spremenljivo oblačnostjo, že zjutraj se bodo na Primorskem pojavljale krajevne plohe in nevihte, ki bodo čez dan in popoldne nastajale tudi drugod, pihal bo jugozahodni veter, najvišje temperature bodo med 22 °C in 27 °C.

Največ padavin do ponedeljka pričakujemo na Primorskem

V nedeljo bodo temperature primerne letnemu času, negativni temperaturni odklon bo na Primorskem

Tudi v naslednjem tednu bomo ob oslabitvi obeh višinskih jeder in krepitve anticiklona nad območjem Alp imeli več sončnega vremena, vendar bomo še naprej v živahnem zahodnem toku. Po skupinskem izračunu AIFS in ECMWF vidimo padavinski dogodek v sredo ali četrtek 17.julija.

V ponedeljek bo večinoma sončno in topleje, več oblačnost bo sprva v zahodni Sloveniji, popoldne bodo lahko nastale posamezne plohe, najvišje temperature bodo med 24 °C in 29 °C.

Možen padavinski dogodek je po AI v sredo ali četrtek

Podobno vidi ECMWF

Tako, da če bo temperatura nekoliko narasla v začetku naslednjega tedna bomo sredi tedna videli spet padec temperatur, ki bo najverjetneje posledica vremenske fronte čez Srednjo Evropo.

Čez Srednjo Evropo bo potovala vremenska fronta

Na začetku zadnje dekade sicer vidimo povišan tlak nad Sredozemljem, vendar nam izobare še vedno kažejo povečano možnost prehodov vremenskih front čez Srednjo Evropo in občasno nestabilnost, vsekakor pa predaleč za resno napoved.

Tudi v zadnji dekadi lahko pričakujemo občasno nestabilnost?