Zimsko vreme se bo nadaljevalo tudi večji del prihodnjega tedna
Vzhodnoazijski gorski navor: Skriti mehanizem, ki vpliva na globalno vreme
V svetu meteorologije se pogosto osredotočamo na dobro znane pojave, kot so cikloni, anticikloni, jet stream ali El Niño, ki neposredno vplivajo na naše vsakdanje vreme. Vendar pa obstajajo tudi manj znani, a izjemno pomembni procesi v ozračju, ki delujejo v ozadju in uravnavajo globalno cirkulacijo. Eden izmed njih je vzhodnoazijski gorski navor, pogosto označen s kratico EAMT (East Asian Mountain Torque). Ta pojav je povezan z interakcijo med ogromnimi gorovji v Vzhodni Aziji, predvsem Tibetsko planoto in Himalajo, ter pritiskom zraka okoli njih. Čeprav se sliši tehnično, gre za temeljni mehanizem, ki vpliva na vrtenje Zemlje, transport angularnega momenta v ozračju in posledično na vremenske vzorce po vsem svetu, vključno z Evropo in Slovenijo.
Tibetska planota, imenovana tudi “streha sveta”, je največje in najvišje gorovje na Zemlji. Njena ogromna višina močno vpliva na zračne tokove in je ključni vir vzhodnoazijskega gorskega navora (EAMT), ki uravnava globalno atmosfersko cirkulacijo. Posnetek iz Mednarodne vesoljske postaje (ISS), vir: NASA
Da bi razumeli, kaj je gorski navor, se moramo najprej vrniti k osnovam. Zemlja se vrti okoli svoje osi, kar ustvarja angularni moment – mero vrtilne količine. Ozračje, ki obdaja Zemljo, se vrti skupaj z njo, vendar nanj delujejo sile, ki lahko ta angularni moment spreminjajo. Glavna dva mehanizma za prenos angularnega momenta med trdno Zemljo in ozračjem sta trenje (friction torque) na površini, predvsem nad oceani, in gorski navor (mountain torque). Gorski navor nastane zaradi razlike v zračnem pritisku na nasprotnih straneh gorovja. Če je pritisk višji na vzhodni strani gorovja kot na zahodni, zrak “potiska” gorovje proti zahodu, kar pomeni, da Zemlja prenese angularni moment v ozračje – ozračje se pospeši v smeri Zemljinega vrtenja (prograde). Nasprotno, če je pritisk višji na zahodni strani, ozračje izgubi angularni moment, kar upočasni njegovo vrtenje relativno glede na Zemljo.
Pogled na Himalajo in Tibetsko planoto iz vesolja, satelitski posnetek Landsat. Himalaja predstavlja južno oviro Tibetske planote. Razlike v zračnem pritisku na obeh straneh tega gorovja ustvarjajo gorski navor, ki pospešuje ali upočasnjuje vrtenje ozračja in vpliva na jet stream po vsem svetu.
Vzhodnoazijski gorski navor je specifičen zato, ker je povezan z največjim in najvišjim gorovjem na svetu – Tibetsko planoto, ki jo obdajajo Himalaja na jugu, Kunlun na severu in druge visoke verige. Tibetska planota, pogosto imenovana “streha sveta”, se dviga na povprečno višino okoli 4500 metrov in pokriva ogromno površino, primerljivo z Zahodno Evropo. Zaradi svoje velikosti in višine močno vpliva na globalno cirkulacijo ozračja, ne samo pozimi, ampak skozi vse leto. V zimskem obdobju, ko so temperaturne razlike med celinami in oceani največje, pride do izrazitih dogodkov EAMT. Ti dogodki so pogosto povezani z močnim sibirskim anticiklonom, ki se krepi nad Mongolijo in Sibirijo. Ko se ta visok pritisk razširi proti jugu, zrak naleti na Himalajo in Tibetsko planoto. Pritisk je višji na severni ali zahodni strani, kar ustvari pozitiven gorski navor – ozračje dobi dodaten angularni moment.
Pozitiven EAMT ima pomembne posledice za globalno vreme. Ko ozračje pridobi angularni moment, se zahodni vetrovi (westerlies) v srednjih zemljepisnih širinah okrepijo. To vpliva na položaj in moč pacifiškega curka (jet stream), ki je hitri zračni tok v zgornji troposferi nad Pacifikom. Pozitiven vzhodnoazijski gorski navor pogosto vodi do podaljšanja pacifiškega curka proti vzhodu, kar spreminja vzorce nad Severno Ameriko in Atlantikom. Na primer, lahko povzroči dvig indeksa Pacifiško-severnoameriškega vzorca (PNA), kjer se nad zahodno Severno Ameriko krepi anticiklon, nad vzhodom pa ciklon, kar prinaša hladnejše vreme na vzhodu ZDA in milejše na zahodu. Ti signali se prek telekonekcij širijo naprej proti Evropi, kjer lahko vplivajo na Arktiko oscilacijo (AO) ali Severnoatlantsko oscilacijo (NAO). Negativna faza AO, ki jo včasih sprožijo negativni EAMT dogodki, lahko prinese hladnejše zime v Evropo, vključno z več snega in mrazom v Sloveniji.
Nasprotno pa negativni EAMT nastane, ko je pritisk višji na vzhodni strani gorovja, kar se pogosto zgodi ob prehodu valovnih sistemov ali ob šibkejših anticiklonskih pritiskih nad Azijo. V takih primerih ozračje izgubi angularni moment, zahodni vetrovi oslabijo, jet stream postane bolj valovit, kar favorizira blokadne situacije. Blokade lahko vodijo do dolgotrajnih obdobij hladnega vremena v enem delu sveta in toplote v drugem. V kontekstu Vzhodne Azije so negativni dogodki povezani z izbruhi hladnega zraka proti jugu, ki prinašajo ostro zimo v Kitajsko, Korejo in Japonsko. Ti hladni izbruhi vplivajo tudi na tropsko konvekcijo, kar lahko okrepi Madden-Julianovo oscilacijo (MJO), ki je pomemben dejavnik za napovedi na srednjeročni rok.
Pozimi se nad Sibirijo in Mongolijo oblikuje močan anticiklon z visokim zračnim pritiskom. Ko se ta razširi proti jugu in naleti na Tibetsko planoto, nastane pozitiven EAMT, ki okrepi zahodne vetrove v srednjih zemljepisnih širinah.
Zakaj je EAMT tako pomemben za napovedovalce vremena? V sodobni meteorologiji se vse bolj zanašamo na indekse in telekonekcije za dolgoročnejše napovedi. Globalni angularni moment ozračja (AAM) je eden ključnih parametrov, ki ga spremljajo agencije kot NOAA ali ECMWF. Spremembe v AAM so neposredno povezane z dolžino dneva – ko ozračje pridobi angularni moment, se Zemlja vrti nekoliko počasneje, dnevi so daljši za milisekunde. Gorski navor, vključno z vzhodnoazijskim, prispeva velik del teh sprememb, zlasti v zimskem času. Študije kažejo, da je Tibetanska planota eden glavnih virov variabilnosti v globalnem gorskem navoru, poleg Andov in Skalnega gorovja v Severni Ameriki.
V praksi meteorologi spremljajo EAMT prek reanaliz podatkov, kot so ERA5 ali NCEP. Dogodki pozitivnega EAMT so pogosto predhodniki sprememb v pacifiškem jetu, ki se pojavijo 6 do 10 dni kasneje. Na primer, močan pozitiven dogodek lahko signalizira prehod iz blokadne situacije v bolj zonalno cirkulacijo, kar za Evropo pomeni milejše, vetrovno vreme z atlantskimi frontami. Po drugi strani pa serija negativnih dogodkov lahko vzdržuje visok pritisk nad Grenlandijo, kar prinaša mrzle zime v Srednjo Evropo. V zadnjih letih so raziskave pokazale povezave med EAMT in ekstremnimi vremenskimi dogodki, kot so suše v Aziji ali poplave v Pacifiškem območju.
Vzhodnoazijski gorski navor vpliva na moč in položaj subtropskega in polarnega jet streama. Spremembe v teh hitrih zračnih tokovih se prek telekonekcij prenašajo vse do Evrope in lahko povzročijo milejše ali hladnejše zime pri nas.
Za bralce, ki spremljate vreme na Slovenskem, je EAMT zanimiv zato, ker indirektno vpliva na naše zime. Ko je EAMT močno pozitiven, se lahko jet stream nad Atlantikom okrepi, kar prinese več padavin in milejše temperature. Nasprotno pa v obdobjih šibkega ali negativnega EAMT pogosteje vidimo blokade, ki omogočijo prodor arktičnega zraka proti jugu – spomnite se zim, kjer so telekonekcije iz Azije igrale vlogo pri dolgotrajnem mrazu. Seveda EAMT ni edini dejavnik; povezavo ima z drugimi, kot so stratosferski procesi ali oceanske anomalije.
V zaključku lahko rečemo, da je vzhodnoazijski gorski navor eden tistih “skritih” mehanizmov, ki povezujejo oddaljene dele planeta. Tibetanska planota ni samo geografska zanimivost, ampak aktivni igralec v globalnem vremenskem sistemu. Z razumevanjem takih pojavov lahko bolje razumemo, zakaj se vreme spreminja na videz nepredvidljivo, in izboljšamo napovedi za prihodnost.
Januar bo po zadnjem izračunu evropskega modela prehladen in normalno namočen mesec
Za december je temperaturno približno zadel, čeprav je imel preveliko odstopanje glede na stanje na koncu. Za januar se je glede na decembrski izračun precej ohladil, kar ni nič nenavadnega. Ti sezonski izračuni so bolj za približen trend. Januar ima pozitivne anomalije nad severnim delom Atlantika in Grenlandijo in negativne anomalije nad večjim delom Evrope, kar pomeni bolj meridionalni(sever-jug) tip vremena.
Karta prikazuje višino 500mb (v dekametrih) in anomalijo (v metrih) za januar 2026(vir weatherbell)
Najbolj negativne temperaturne anomalije vidimo nad Severno in delom Srednje Evrope. Topleje glede na povprečje kaže le nad jugovzhodnim delom Sredozemlja.
Karta prikazuje anomalije temperature na dveh metrih (v stopinjah Celzija) za Evropo v januarju 2026
Padavinska slika je pričakovana, nad Jadranom vidimo močan presežek padavin zaradi vpliva sredozemskega ciklona, ki poteka. Severno od Alp pa je videti pretežno suho vreme, mi bomo ravno nekje na meji po tej karti.
Karta padavinskih anomalij (v milimetrih) za Evropo in okoliške regije
Zimsko vreme se bo nadaljevalo tudi večji del prihodnjega tedna
Dvotedenska napoved pasatnega vetra v ekvatorialnem Pacifiku kaže še vedno na La Nino, vendar kot je videti pod po 11.januarju močno oslabeli. Sredi meseca je vidno izrazito rdeče območje, ki pomeni močno pozitivno anomalijo zonalnega vetra oziroma izbruh zahodnih vetrov. To je ravno na ključnem območju zahodnega Pacifika, kjer lahko najučinkoviteje sproži Kelvinov val in prenese toplo vodo proti vzhodu. Posledica je hitra oslabitev vzhodnih pasatov, ki doslej podpirajo trenutno La Niño, kar predstavlja pomemben signal za njeno oslabitev ali konec. Takšen razvoj nakazuje možen hitrejši prehod v nevtralno fazo ali celo proti El Niñu v prihodnjih mesecih.
Napoved anomalij zonalnega vetra na višini 850hPa v tropskem območju, po 15.januarju vidimo močan zahodni vetrovni curek(westerly wind burst – WWB)
MJO se bo začel krepiti v fazi 7 in to nad zahodnim Pacifikom, amplituda bo narasla na okoli +2. Verjetno bo prišlo do močne valovne motnje. Rossbyevi valovi se bodo širili proti severu in vplivali na cirkulacijo v srednjih zemljepisnih širinah. Kot smo videli prej izbruh zahodnih vetrov dodatno vzpodbuja valovitost. Ti tropski signali se povezujejo z obstoječim pacifiškim grebenom in trenutno (še) šibko La Niño, kar skupaj ustvari ugodne pogoje za nastanek blokade nad Skandinavijo.
MJO se bo začel krepiti v fazi 7 in to nad zahodnim Pacifikom, amplituda bo narasla na okoli +2. Verjetno bo prišlo do močne valovne motnje. Rossbyevi valovi se bodo širili proti severu in vplivali na cirkulacijo v srednjih zemljepisnih širinah. Kot smo videli prej izbruh zahodnih vetrov dodatno vzpodbuja valovitost. Ti tropski signali se povezujejo z obstoječim pacifiškim grebenom in trenutno (še) šibko La Niño, kar skupaj ustvari ugodne pogoje za nastanek blokade nad Skandinavijo.
MJO se bo krepil v zahodnem delu Pacifika
V napovedih za tretji teden januarja se vzorec nad severno poloblo vse bolj ujema s tipičnim odzivom na MJO fazo 7. Pozitivne anomalije nad arktičnim krogom in negativne nad Novo Fundlandijo in nad Srednjo Evropo. To je klasična telekonekcija iz tropskega Pacifika, kjer se trenutno krepi konvekcija in zahodni vetrovi in ravno ta signal “dirigira” našo zimsko cirkulacijo tudi pri nas.
Kompozit pri nevtralnem enso in fazi 7 MJO
Začetek tretjega tedna gre v to smer
Slovenijo je po slabih dveh letih konkretno pobelilo. Dogodek se lahko primerja z januarjem 2024, ko smo imeli nekaj dni arktičnega mraza. Ciklonsko območje se umika proti Balkanu in nas bo dokončno zapustilo jutri. Jutrišnje jutro bo zelo mrzlo, saj bomo še v polarni zračni masi, temperature bodo jutro povsod pod ničlo, v notranjosti okoli -15 °C, v mraziščih pod -20 °C.
Jutri bo večinoma jasno z mrzlim jutrom, najvišje temperature bodo med -5 °C in 0 °C, na Primorskem do 4 °C.
Jutrišnje jutro bo zelo mrzlo
Jutri se bo nad Britanskim otočjem poglobil ciklon. Vetrovi bodo v noči na petek potegnili od zahoda, topla fronta nas bo dosegla v petek zjutraj. V višinah se bo otoplilo, v nižinah pa bo ostal mrzel zrak, zato bo tam kjer bo rahlo deževalo nevarnosti poledice. Zvečer nas bo dosegla hladna fronta, z nastankom sekundarnega ciklona nad Genovskim zalivom in vplivom fronte, se bodo padavine zlasti na vzhodu spet okrepile, meja sneženja se bo spustila do nižin. Vendar zaenkrat ne kaže na večjo količino padavin.
V petek bo oblačno vreme, občasno bo rahlo deževalo ali snežilo, obstaja nevarnost poledice, v noči na soboto se bodo padavine prehodno okrepile, po nižinah bo večinoma rahlo snežilo, najvišje temperature bodo med -2 °C in 3 °C, na Primorskem do 7 °C.
Animacija(klikni sliko) prihoda novega ciklonskega območja nad območjem Alp
V soboto bo sprva oblačno, zlasti na jugovzhodu bo zjutraj še rahlo snežilo, čez dan se bo zjasnilo. Najvišje temperature bodo med -1 °C in 4 °C, na Primorskem do 9 °C.
Po prehodu vremenske fronte bomo spet nekaj dni v polarni zračni masi, to bo za snežno odejo odlično, saj po nižinah ne bo večjega posedanja tja do sredine prihodnjega tedna. Po razjasnitvi in prehodu nove fronte od vzhoda v nedeljo se obeta še en leden dan v ponedeljek, ko bo jutro ponovno zelo mrzlo, zaenkrat kaže na podobno vrednosti kot jutri.
V nedeljo bo sprva oblačno, nastajale bodo večinoma snežne plohe, popoldne se bo jasnilo, ponekod bo zapihal severni veter, najvišje temperature bodo med -5 °C in 1 °C, ob morju do 9 °C.
Ponedeljkovo jutro bo spet zelo mrzlo
V ponedeljek bo večinoma sončno z mrzlim jutrom, najvišje temperature bodo med -7 °C in -2 °C, na Primorskem do 5 °C.
Ponedeljek bo še dokaj sončen vendar mrzel, saj bodo najvišje temperature večinoma pod lediščem, razen na Primorskem. V torek pa se nam bo približala nova atlantska motnja, ki bo najverjetneje prinesla nove padavine. Nad vzhodno Evropo bo dolina s polarnim zrakom, ki bo lahko segala tudi do nas. V tem primeru bo lahko meja sneženja spet zelo nizko, vsekakor pa predaleč za resno napoved.
Evropski skupinski izračun ima za sredino prihodnjega tedna trend ohlajanja
Večji del druge dekade bo nad prisotna hladnejša zračna masa, snežna odeja se bo večinoma zadržala do zadnje januarske dekade
Po 15.januarju se kaže prehod v pozitivno fazo EAMT z izrazito krepitvijo sibirskega anticiklona.
EAMT+ in okrepljen sibirski anticiklon
To pomeni močan greben visokega zračnega pritiska nad vzhodno Evropo, Rusijo in Sibirijo, kar prinaša daljše obdobje stabilnega, a zelo mrzlega vremena v teh regijah (močan priliv arktičnega zraka proti vzhodu in jugovzhodu). Hkrati se nad severnim delom Atlantika kaže negativna anomalija, kar ustvarja valoviti tok z možnimi atlantskimi motnjami na zahodu Evrope.
Nad arktičnim krogom je »anticiklon« hladnejši zrak je potisnjen južneje
To pomeni kolaps AO indeksa, razvoj je del širšega odziva na trenutno krepitev MJO v fazi 7, ki sproža močne Rossbyjeve valove čez Azijo in dalje proti Evropi, dodatno pa ga podpira pričakovana motnja v stratosferi sredi januarja, ki lahko še okrepi blokado. Skratka, po 15.–20. januarju se kaže potencial za pravo zimsko epizodo z mrazom v vzhodni polovici celine, medtem ko zahod ostaja bolj spremenljiv. Negotovost je še velika, bodo pa naslednji izračuni pokazali če bo kaj resnice v tem.
