Po hladnejšem sledi toplejše in bolj spremenljivo obdobje

Kako vremenski režimi Grosswetterlagen vplivajo na Slovenijo

Slovenija je po svoji geografski legi pravo stičišče vremenskih vplivov. Na stičišču Alp, Sredozemlja, Panonske nižine in Dinaridov je naša država podvržena raznolikim vremenskim režimom, ki oblikujejo naše podnebje in vsakdanje življenje. Eden ključnih dejavnikov, ki vplivajo na vremenske vzorce v Sloveniji, so evropski vremenski režimi, znani kot Grosswetterlagen (GWL). GWL predstavlja nabor 29 prepoznavnih sinoptičnih vremenskih vzorcev, ki opisujejo prevladujoče atmosferske razmere nad Evropo. Ti režimi omogočajo meteorologom razumevanje in napovedovanje vremena na podlagi velikih zračnih mas in njihovih smeri. Vsak režim ima svoje značilnosti, ki vplivajo na temperaturo, padavine, veter in druge vremenske pojave. Slovenija se nahaja na območju, kjer se srečujejo različne zračne mase atlantske iz zahoda, sredozemske iz juga, kontinentalne iz vzhoda in arktične iz severa. Ta edinstvena lega pomeni, da so vremenski režimi GWL izjemno pomembni za razumevanje našega vremena. Te GWL režime povezujejo s štirimi severnoatlantsko-evropskimi klasičnimi vremenskimi režimi (NAE-CWR): negativno severnoatlantsko nihanje (NAO−), pozitivno severnoatlantsko nihanje (NAO+), atlantski greben (AR) in skandinavsko blokiranje (SB).

Za NAO− NAE-CWR se pozitivne anomalije pojavljajo predvsem nad Grenlandijo in Islandijo, medtem ko se negativne anomalije pojavljajo nad srednjim severnim Atlantikom in se raztezajo nad severozahodno Evropo.

Sestavljena dnevna klimatologija geopotencialne višine 500 hPa za skupino vremenskega režima NAO. Povprečne anomalije so relativne glede na povprečni sezonski cikel NDJFM 1979–2018. Režimi GWL so navedeni v vrstnem redu od leve proti desni, od zgoraj navzdol glede na podobnost z NAO− NAE-CWR. Odstotek in število dni predstavljata pogostnost režimov NAO-, NAE-CWR in GWL v ustreznih časovnih vrstah.

• Visok zračni tlak nad severozahodnim Atlantikom, ciklonski (HNZ), v Slovenijo prinaša hladen in suh zrak s severa zaradi visokega zračnega tlaka nad severozahodnim Atlantikom in nizkega tlaka nad Skandinavijo, kar povzroča nizke temperature, jasno nebo ter severne do severovzhodne vetrove.
• Nizek zračni tlak nad Britanskimi otoki (TB) je vremenski režim z nizkim zračnim tlakom nad Britanskim otočjem, ki v Slovenijo prinaša nestabilno vreme z večjo možnostjo padavin in milejšimi temperaturami zaradi vpliva jugozahodnih vetrov.
• Visok zračni tlak nad Severno Evropo (HNA) je režim, ki prinaša v Slovenijo stabilno, suho in hladnejše vreme z jasnim nebom zaradi visokega zračnega tlaka nad severno Evropo, ki omogoča pritok hladnega zraka s severa ali severovzhoda.
• Visok zračni tlak nad severno Evropo in Fenoskandijo(HNFZ) je režim, ki prinaša v Slovenijo hladno in nestabilno vreme z večjo verjetnostjo padavin zaradi visokega zračnega tlaka nad severno Evropo in Fenoskandijo, ki v kombinaciji s ciklonskimi vplivi povzroča severne vetrove in znižuje temperature.
• Južni ciklonski režim(SZ), prinaša v Slovenijo obilne padavine, močne južne vetrove ter toplejši in vlažen zrak iz Sredozemlja, kar povzroča nestabilno vreme z možnostjo poplav in neviht.
• Atlantsko-Mediteranski režim(WS) je vremenski režim, ki v Slovenijo prinaša tople in vlažne zračne mase iz zahoda in juga, kar povzroča mile temperature, oblačno vreme ter povečano možnost padavin in neviht.

V nasprotju z NAO− NAE-CWR so znaki anomalij obrnjeni za NAO+ NAE-CWR. Močne negativne anomalije nad severnim Atlantikom so značilne za NAO+ NAE-CWR. Kot vidite spodaj, je pojav bolj pogost, NAO+ se je pojavil v skoraj tretjini dni(31 %) v teh 39 sezonah v zimskih mesecih.

Sestavljena dnevna klimatologija geopotencialne višine 500 hPa za skupino vremenskega režima NAO. Povprečne anomalije so relativne glede na povprečni sezonski cikel NDJFM 1979–2018. Režimi GWL so navedeni v vrstnem redu od leve proti desni, od zgoraj navzdol glede na podobnost z NAO+ NAE-CWR. Odstotek in število dni predstavljata pogostnost režimov NAO+, NAE-CWR in GWL v ustreznih časovnih vrstah.

• Jugozahodni anticiklonalni režim (SWA), prinaša v Slovenijo toplo in suho vreme z jugozahodnimi vetrovi iznad Sredozemskega morja.
• Jugozahodni ciklonski režim (SWZ), prinaša v Slovenijo vlažno in nestabilno vreme z jugozahodnimi vetrovi ter pogostimi padavinami iznad Atlantika.
• Zahodni ciklonski režim(WW), to je prezrcaljen HNA, ki v Slovenijo prinaša mile in vlažne vremenske razmere z zahodnimi vetrovi ter pogostimi padavinami iznad Atlantika.
• Zahodni ciklonski režim(WZ), v Slovenijo prinaša milo in vlažno vreme z zahodnimi vetrovi ter pogostimi padavinami iznad Atlantika.
• Zahodni anticiklonalni režim (WA), v Slovenijo prinaša mile in suhe vremenske razmere z zahodnimi vetrovi ter stabilno, sončno vreme.
• Južni anticiklonalni režim (SA), v Slovenijo prinaša toplo in suho vreme z južnimi vetrovi ter stabilne, sončne razmere.
• Jugovzhodni ciklonski režim (SEZ), v Slovenijo prinaša hladno in vlažno vreme z jugovzhodnimi vetrovi ter pogostimi padavinami.

Za AR NAE-CWR(Atlantic Ridge) se pozitivne anomalije pojavljajo nad severnim Atlantikom in negativne anomalije se pojavljajo nad skandinavsko regijo, ki se razteza v srednjo Evropo. Vzorci anomalij za NWZ in TRM so zelo podobni. Anomalije so tudi bistveno močnejše v TM in NZ. Zanimivo je, da se pozitivne anomalije za TM in NZ raztezajo čez Islandijo in Grenlandijo, kar je značilno za vzorec anomalij za NAO− NAE-CWR. TM in NZ sta druga najbolj podobna NAO-NAE-CWR po vodilnem odstotku ujemanja.

Sestavljena dnevna klimatologija geopotencialne višine 500 hPa za skupino vremenskega režima AR. Povprečne anomalije so relativne glede na povprečni sezonski cikel NDJFM 1979–2018. Režimi GWL so navedeni v vrstnem redu od leve proti desni, od zgoraj navzdol glede na podobnost z AR NAE-CWR. Odstotek in število dni predstavljata pogostnost režimov AR, NAE-CWR in GWL v ustreznih časovnih vrstah.

• Severozahodni ciklonski režim (NWZ), severozahodni vetrovi pogosto povzročajo fenski učinek. Ko zračne mase prečkajo Alpe, se na severni strani dvigujejo in ohlajajo, kar povzroča padavine tam. Ko pa se spustijo na južno stran Alp proti Sloveniji, se zrak segreva in suši, kar pomeni, da nad našimi kraji pride do suhega in toplejšega vremena z malo padavinami.
• Nizek zračni tlak nad srednjo Evropo (TM), v Slovenijo prinaša nestabilno in vlažno vreme z oblačnostjo ter pogostimi padavinami.
• Nizek zračni tlak nad Rono in Sredozemljem (TRM), v Slovenijo prinaša nestabilno in deževno vreme z oblačnostjo ter pogostimi padavinami zaradi vpliva nizkega zračnega tlaka.
• Ciklonsko korito nad Zahodno Evropo(TRW), v Slovenijo prinaša nestabilno in deževno vreme z zahodnimi vetrovi ter pogostimi padavinami.
• Severna ciklonska situacija(NZ), v Slovenijo prinaša hladno in nestabilno vreme s severnimi vetrovi ter možnimi padavinami, kot so dež ali sneg.

Anomalije skandinavskega bloka (SB) NAE-CWR: Ta režim je značilen po pozitivnih anomalijah območjih višjega zračnega tlaka nad Skandinavijo, Britanskim otočjem in Islandijo. Hkrati so prisotne šibke negativne anomalije nad Labradorskim morjem. Klasifikacija GWL identificira enajst različnih režimov znotraj skupine SB vremenskih režimov. Ti režimi zajemajo lokalne razlike v vzorcih anomalij, ki niso očitne v širši klasifikaciji NAE-CWR. Med GWL režimi je HNFA (anticiklon severozahodno od Fenoskandije) še posebej opazen. Za razliko od drugih je njegov vzorec anomalij poravnan sever-jug, namesto zahod-vzhod.

Sestavljena dnevna klimatologija geopotencialne višine 500 hPa za skupino vremenskega režima SB. Povprečne anomalije so relativne glede na povprečni sezonski cikel NDJFM 1979–2018. Režimi GWL so navedeni v vrstnem redu od leve proti desni, od zgoraj navzdol glede na podobnost z SB NAE-CWR. Odstotek in število dni predstavljata pogostnost režimov SB, NAE-CWR in GWL v ustreznih časovnih vrstah.

• Visok zračni tlak nad Fenoskandijo (HFA), v Slovenijo prinaša hladno in suho vreme z vzhodnimi vetrovi ter stabilne, pogosto jasne razmere.
• Severovzhodni anticiklonalni režim (NEA), v Slovenijo prinaša hladno in suho vreme z vzhodnimi ali severovzhodnimi vetrovi ter stabilne, pogosto jasne razmere.
• Visok zračni tlak nad Britanskim otočjem (HB), v Slovenijo prinaša stabilno in suho vreme z vzhodnimi ali severovzhodnimi vetrovi ter pogosto sončne razmere in hladnejše temperature, še posebej v zimskih mesecih.
• Severovzhodni ciklonski režim(NEZ), v Slovenijo prinaša hladno in vlažno vreme s severovzhodnimi vetrovi ter pogostimi padavinami. Ta režim lahko povzroči znižanje temperatur in poveča možnost sneženja v zimskih mesecih.
• Visok zračni tlak nad Fennoskandijo, ciklonski (HFZ), v Slovenijo prinaša hladno in vlažno vreme s severnimi ali severovzhodnimi vetrovi ter pogostimi padavinami.
• Anticiklonalni most nad Srednjo Evropo(BM), v Slovenijo prinaša toplo in suho vreme z visokim zračnim tlakom ter stabilnimi, sončnimi razmerami.
• Jugovzhodni anticiklonalni režim (SEA), v Slovenijo prinaša hladno in suho z jasnim nebom in stabilnimi razmerami. Ta režim lahko v zimskih mesecih prinese nizke temperature in suhe razmere.
• Visok zračni tlak nad srednjo Evropo (HM), v Slovenijo prinaša stabilno, suho in pogosto sončno vreme zaradi visokega zračnega tlaka.
• Visok zračni tlak nad Severnim morjem in Fenoskandijo(HNFA), v Slovenijo prinaša hladno in suho vreme s severovzhodnimi vetrovi ter stabilne, pogosto jasne razmere. Ta visok zračni tlak nad severno Evropo lahko v zimskih mesecih povzroči zelo nizke temperature in poveča možnost pozebe, medtem ko poleti prinaša sveže in prijetno vreme z nižjimi temperaturami.
• Severni anticiklonalni režim (NA), v Slovenijo prinaša hladno in suho vreme s severnimi vetrovi ter stabilne, pogosto jasne razmere.
• Severozahodni anticiklonalni režim (NWA), v Slovenijo prinaša suho in stabilno vreme z vplivom visokega zračnega tlaka ter pogosto jasne in prijetne razmere.

Sedaj pa nas zanima še MJO in pojav vremenskih režimov. Na to temo je bila narejena študija. Namen je bil prikazati odstotne spremembe v anomalni frekvenci pojavljanja teh vremenskih režimov v obdobju od 0 do 20 dni po določenih fazah MJO. Najprej si poglejmo NAO-.

Tabela nepredvidljivih dogodkov med fazami (vrsticami) MJO in skupino vremenskih režimov NAO-, ki jo sestavljajo NAO− NAE-CWR ter šest povezanih in razvrščenih režimov GWL (stolpci). Stolpci predstavljajo nenavaden odstotek pojava iz klimatologije kot funkcijo dni zamude (režimi GWL, ki zaostajajo za fazami MJO). Anomalija 0% kaže, da je verjetnost pojava režima enaka klimatologiji. Anomalija 100% kaže, da je verjetnost pojava 100% večja verjetnost (podvojena) v primerjavi s klimatologijo. Anomalija − 100% kaže, da se režim ne pojavi. Zeleni in oranžni stolpci označujejo, da je rezultat statistično pomemben: oba pomembna pri 99-odstotni stopnji zaupanja pri uporabi statistike χ2 in pomembna pri 95-odstotni stopnji zaupanja pri uporabi binomske statistike. Odstotek in število dni pod režimom GWL predstavljata pogostost režima GWL za vseh 39 sezon NDJFM od leta 1979 do leta 2018

Iz tabele je razvidno, da lahko MJO fazo 6 interpretiramo kot predhodnico NAO− NAE-CWR. To pomeni, da se po pojavu MJO faze 6 poveča verjetnost, da se bo čez nekaj dni pojavil NAO− vremenski režim.10–15 dni po MJO fazi 7 se frekvenci GWL režimov HNZ (visoki tlak nad severozahodnim delom Atlantika) in TB (prehodni režim z nizkim tlakom nad Evropo) povečata za približno 75%. 10–15 dni po MJO fazi 3 se frekvenci istih režimov zmanjšata za približno 60% in 80%. Kljub temu, da so HNA, HNFZ, SZ in WS formalno povezani z NAO− NAE-CWR, pričakovane spremembe v njihovih frekvencah po MJO fazah niso opazne. Pri HNA so zaznane marginalne spremembe v frekvenci pojavitev za MJO faze 1, 2 in 8. Vendar te spremembe niso statistično značilne skozi več dni zamika (lag days), kar pomeni, da nimajo pravega fizičnega pomena in jih lahko obravnavamo kot statistični šum.

Po preučitvi vpliva Madden-Julianove oscilacije (MJO) na negativno fazo Severnoatlantske oscilacije (NAO−), se raziskava osredotoča na analizo vpliva MJO na pozitivno fazo NAO (NAO+). Cilj je razumeti, kako MJO vpliva na pojavnost vremenskih režimov, ki so značilni za NAO+.

Tabela nepredvidljivih dogodkov med fazami (vrsticami) MJO in skupino vremenskih režimov NAO-

V nasprotju z NAO−, je MJO faza 3 interpretirana kot predhodnica NAO+ NAE-CWR.To pomeni, da se po pojavu MJO faze 3 poveča verjetnost, da se bo čez nekaj dni pojavil NAO+ vremenski režim. 10–15 dni po MJO fazi 3 se frekvence naslednjih GWL režimov povečajo SWA in WZ za približno 50%, WA pa za približno 75%. Poleg tega se 10–15 dni po MJO fazi 2 frekvenca SWA poveča za približno 50%. Kljub temu, da so SWZ, WW, SA in SEZ formalno povezani z NAO+ NAE-CWR, pričakovane spremembe v njihovih frekvencah po MJO fazah niso opazne. Znatno povečane frekvence za te režime so bodisi omejene na druge MJO faze ali pa so šibke po fazah 2 in 3. Pri SWZ in SA je videti povečano frekvenco v MJO fazah 1 in 2. Pri WA je opaziti povečano frekvenco v fazi 3 in 4. Pri WW pa ni opaziti pomembnih rezultatov, kar je morda posledica odsotnosti močnega grebena nad Srednjo Evropo. Zanimivo je povečanje frekvence SWZ v fazah 7 in 8. Režim SWZ se zdi, da deluje kot most med NAO− in NAO+ režimi, saj kaže značilnosti obeh. Ta dvojnost ga naredi občutljivega na MJO faze, povezane z obema telepovezavama.

Poleg izrazitih telepovezavnih vzorcev Madden-Julianove oscilacije (MJO) za skupini vremenskih režimov NAO− in NAO+ so opazni tudi določeni vzorci v skupini atlantskega grebena (AR).

Tabela nepredvidljivih dogodkov med fazami (vrsticami) MJO in skupino vremenskih režimov AR

Majhno povečanje frekvence AR NAE-CWR je opazno po MJO fazi 4. Zmanjšanje frekvence AR NAE-CWR je opazno po MJO fazah 1, 2, 3, 7 in 8. TM (ciklon nad Srednjo Evropo) in NZ (severni ciklon) glavno prispevata k zmanjšanju frekvence AR NAE-CWR po MJO fazah 1, 2 in 3. To pomeni, da se v teh MJO fazah poveča pojavnost TM in NZ, kar vodi do manjše frekvence AR režima. Opazno je povečanje frekvence za TM in NZ, ko MJO napreduje od faz 5 do 8, vendar te spremembe niso statistično pomembne. Te značilnosti so podobne telepovezavnemu vzorcu MJO za NAO− NAE-CWR. NWZ in TRM sta najbolj podobna AR NAE-CWR, vendar nista bistveno vplivana s strani prevlade NAO- in NAO+. To pomeni, da njuna frekvenca ni pomembno spremenjena zaradi MJO faz. Skupno to nakazuje, da ni izrazite telepovezave med MJO in AR NAE-CWR tudi na sinoptičnih merilih. S čimer pridemo do sklepa, da MJO ne povzroča pomembnih sprememb v frekvenci AR režima.

Poglejmo si še vpliv Madden-Julianove oscilacije (MJO) na skandinavski blok (SB).

Tabela nepredvidljivih dogodkov med fazami (vrsticami) MJO in skupino vremenskih režimov SB

Vidimo povečano frekvenco pojavljanja SB režima pri kratkem zamiku po MJO fazah 5, 6 in 7. To pomeni, da se po teh fazah MJO verjetnost pojava SB režima poveča že po kratkem časovnem obdobju. Ta povečana frekvenca je lahko posledica povečanega vzbujanja pozitivne faze Severnoatlantske oscilacije (NAO+) NAE-CWR med prejšnjimi MJO fazami. To pomeni, da se vremenski režim razvije neposredno iz NAO+ v SB brez zunanjih motenj. Značilnost povečane frekvence po MJO fazah 5, 6 in 7 je prisotna le v GWL režimih: HFA (anticiklon nad Fenoskandijo), HB (anticiklon nad Britanskim otočjem) in NEZ (severovzhodni ciklon). Vendar povečane frekvence niso statistično pomembne čez več dni zamika. Pri >SEA je opaziti znatno povečanje frekvence po mjo fazi 2 z zamikom 0 do 16 dni. HNFA je zanimiv, saj ima po MJO fazi 5 povečanje frekvence za približno 120% pri zamiku 9-13 dni. Premik povečane frekvence z zamikom dni, ko MJO napreduje od faz 5 do 7, nakazuje na prisilni vpliv MJO. Ta vzorec je značilen za tipičen telepovezavni vzorec za NAO− NAE-CWR, vendar je premaknjen za eno MJO fazo zgodnejši. To opažanje podpira analizo anomalijskih vzorcev za HNFA. HNFA se pojavlja pri prehodu SB NAE-CWR v NAO− NAE-CWR. Na splošno so vzroci za druge GWL režime v SB vremenski režimski skupini šibki. Čeprav je enajst GWL režimov dodeljenih SB skupini, se režimi lahko znatno razlikujejo na podlagi prostorskih anomalijskih vzorcev. Raziskava poudarja, da je zaradi različnosti med GWL režimi koristno razdeliti SB NAE-CWR na različne vrste skandinavskega bloka.

Ključne ugotovitve:

Pričakovani telekonekcijski vzorci:

• SWA, WZ in WA (povezani z NAO+ NAE-CWR) kažejo znatno povečanje frekvence za približno 50% do 75% po določenih fazah MJO.
• Frekvenca WZ in WA se znatno zmanjša za okoli 50% 10–15 dni po MJO fazah 3 in 6.
• Verjetnost prehoda iz TRM (povezan z AR NAE-CWR) v SWA se poveča iz 5,0% na 29,1% 10–14 dni po fazi 3 MJO.
• HNZ in TB (povezana z NAO− NAE-CWR) kažeta povečanje frekvence za približno 75% in zmanjšanje za 60% do 80% 10–15 dni po MJO fazah 7 in 3.

Nepričakovani telekonekcijski vzorci:

• HNA (povezan z NAO− NAE-CWR) in WW (povezan z NAO+ NAE-CWR) ne kažeta pomembnih sprememb v frekvenci glede na ustrezne MJO faze.
• Poudarjena je vloga toka nad Srednjo Evropo pri določanju telekonekcijskih vzorcev MJO.
• Prisotnost ali odsotnost grebena nad Srednjo Evropo vpliva na razliko v odzivu teh GWL režimov.

Vmesni telekonekcijski vzorci:

• SWZ (povezan z NAO+ NAE-CWR) kaže lastnosti obeh NAO− in NAO+ režimov. Njegova frekvenca se znatno poveča po MJO fazah 1, 2, 7 in 8.
• Verjetnost prehoda iz WS (povezan z NAO− NAE-CWR) v SWZ se poveča z 10,0% na 32,0% 10–14 dni po fazi 1 MJO.
• HNFA (povezan s skandinavskim blokom SB NAE-CWR) združuje značilnosti SB in NAO−. Njegova frekvenca se poveča za približno 120% 9–13 dni po fazi 5 MJO.
• Opažen je premik faz v telekonekcijskih vzorcih, kar nakazuje kompleksno interakcijo med MJO in GWL režimi.

Za izolacijo vpliva MJO je treba upoštevati tudi El Niño-Južno oscilacijo (ENSO) in nenadne stratosferske ogrevalne dogodke, QBO in sončno aktivnost, ki lahko prav tako vplivajo na frekvenco NAE-CWR in GWL režimov. To vam bom pokazal v enem izmed naslednjih zapisov.

Postopno se bo otoplilo

Zbudili smo se v najhladnejše jutro v tej zimi. Danes se je zjasnilo, poleg tega vlada brezvetrje in to so najboljši pogoji za ohlajanje. Ko je nebo jasno, se zemeljska površina ponoči ohlaja s sevajočim prenosom toplote. Brez oblakov toplota ni ujeta in se hitreje izgublja v vesolje. Radiacijsko ohlajanje se dogaja, ko se toplota, ki jo je zemlja čez dan akumulirala ponoči, izseva nazaj v ozračje in nato v vesolje. Brez oblakov, ki bi delovali kot odeja in zadrževali nekaj te toplote, se proces ohlajanja še pospeši. To je razlog, zakaj so jasne noči pogosto hladnejše od oblačnih. Kot smo napovedali, se je ohladilo ponekod pod -10 °C, zlasti na Kočevsem in Notranjskem. V mrazišču Mrzla Komna pa je v noči na nedeljo temperatura padla pod -30 °C.

Temperatura v mrazišču Mrzla Komna se je v nedeljo spustila pod -30 °C

Če ste brali zapise, je glavni krivec za to oslabljeni polarni vrtinec. AO in NAO sta padla v negativne vrednosti, sedaj pa se prehajata spet v pozitivne. Pozitivne vrednosti NAO običajno pomenijo preklop v zahodni veter, ki prinaša toplejše in vlažnejše pogoje v Evropo.

NAO bo postal pozitiven(vir weatherbell)

Jutri bo pretežno jasno z mrzlim jutrom, čez dan pa bo že nekoliko topleje, najvišje temperature bodo med 1 °C in 6 °C, na Primorskem do 9 °C.

Hladen zrak se bo umikal iz naših krajev, ciklogeneza s padavinami pa bo vztrajala nad jugovzhodno Evropo, nad nami pa se bo okrepilo območje visokega zračnega pritiska.

V petek bo deloma sončno z občasno povečano oblačnostjo, najvišje temperature bodo med 2 °C in 7 °C, na Primorskem do 12 °C.

Območje visokega zračnega pritiska nad Srednjo Evropo

Čaka nas nekaj sončnih dni z mrzlimi jutri, vendar vreme bo postalo zelo dinamično in od 25.februarja nas bo prešlo kar nekaj vremenskih front.

V soboto se bo oblačnost od jugozahoda povečala, v severni in vzhodni Sloveniji pa bo še naprej sončno vreme, ponekod bo zapihal jugozahodni veter, najvišje temperature bodo med 4 °C in 9 °C, na Primorskem do 13 °C.

Tipična NAO+ slika z poglobljenimi cikloni nad severnim delom Atlantika

V nedeljo bo deloma sončno z nekaj spremenljive oblačnosti, najvišje temperature bodo med 4 °C in 9 °C, na Primorskem do 15 °C.

Obeta se sprememba zračnih mas, lahko rečemo, da bo nad nami maritimna zračna masa. Ta se razvije nad oceanom ali večjimi vodnimi površinami. Takšne zračne mase so značilne po svoji visoki vlažnosti, saj absorbirajo vlago iz vode, nad katero se nahajajo. Njihove značilnosti se lahko razlikujejo glede na temperaturno območje, kjer se oblikujejo in vplivajo na vreme, ko se premikajo nad kopenske površine.

V ponedeljek bo pretežno oblačno in topleje, največ sonca bo na severovzhodu, ponekod na zahodu bodo popoldne in zvečer že manjše padavine, ponekod bo pihal jugozahodni veter, najvišje temperature bodo med 7 °C in 13 °C.

Od 25.februarja nas čaka bolj spremenljivo obdobje

O meji sneženja je zaenkrat še prezgodaj, če bi danes napovedal, bi rekel, da je za nižine za snežno odejo bolj malo možnosti.

Smo blizu končnega segrevanja polarnega vrtinca?

Final warming se običajno zgodi ob koncu zime ali v začetku pomladi. To je naraven proces, ki se zgodi vsako leto in označuje konec polarnega vrtinca za to sezono.

Po ameriškem modelu sredi marca polarnega vrtinca ne bo več?

Med final warmingom se temperature v stratosferi nad polarnimi območji hitro dvignejo. To je posledica povečanega sončnega obsevanja, saj se dan podaljšuje in sončni žarki postanejo močnejši. Toplota povzroči, da polarni vrtinec oslabi in sčasoma razpade. Zračne mase se začnejo bolj prosto premikati in polarni vrtinec izgubi svojo strukturo. Final warming pogosto označuje konec tipičnih zimskih vremenskih razmer, kot so dolgotrajni hladni valovi, saj se polarni zrak začne umikati nazaj proti polarnim območjem.