Postavitev zračnih mas bo ugodna za prvi močnejši prodor hladnega zraka

Ljubitelji zime, sneženja ter nizkih temperatur bodo od 21. novembra upravičeno dobre volje, saj nas bo od severa prvič resneje objela hladnejša zračna gmota. Mesec november je še zmeraj zadnji jesenski mesec pred pričetkom meteorološke zime, ki se začne s 1. decembrom. V nadaljevanju članka bomo prav tako pojasnili trenutno stanje polarnega vrtinca, postavitve zračnih mas v prihodnjem tednu, kaj je MJO in NAO indeks ter njegova vpliva na sam vrtinec.

Trenutno je nad Slovenijo še nekaj hladnega zraka, ki se bo kmalu pomaknil vzhodneje. Čakajo nas trije sončni dnevi, nato pa prihaja hladna pošiljka. Ker večkrat poudarjamo, da je vsaka vremenska situacija zelo pomembna in pogojena od postavitve zračnih mas, je tudi sedaj odgovor enak. Polarni vrtinec se bo v prihodnjem tednu le še okrepil, blokada nad Grenlandijo pa bo omogočila spust hladnih zračnih mas iznad severa tudi do osrednje Evrope. Ob vsem tem se bo nad Veliko Britanijo razliko plitvo ciklonsko območje s fronto, ki bo dosegla Alpe. Do prihodnjega petka bo tako v Alpah padlo preko pol metra snega. Ob predpostavki, da nad severnim Sredozemljem nastane sekundaren ciklon lahko govorimo o snežni pošiljki tudi pri nas. Glede padavin za Slovenijo bomo še malce počakali, je pa trenutno nakazovan prehod iz dežja v sneg, ki bi lahko dosegel tudi nižine – več o tem v prihodnjih dneh seveda.

Trenutna napovedana postavitev zračnih mas. Obeta se nekajdnevna blokada nad Grenlandijo, ki bo omogočila spust hladnega zraka v ZDA in Evropo. Modeli nakazujejo tovrstno vreme vse do konca novembra, nato pa se bo otoplilo. Vir: wxcharts

Kaj je polarni vrtinec?

Polarni vrtinec je kompleksna meteorološka formacija, ki igra ključno vlogo v podnebnih vzorcih na Zemlji. Sestavlja ga velik obroč hladnega, gostega zraka, ki kroži okoli polarnih območij, predvsem nad Arktiko na severni polobli in Antarktiko na južni. Ta ciklon je del stratosfere, ene od višjih plasti atmosfere, kjer se nahaja približno 10 do 30 kilometrov nad zemeljskim površjem.

Pozimi, ko so temperature na polih najnižje, polarni vrtinec postane posebej močan. Vendar pa lahko občasno postane nestabilen, kar povzroči njegovo širitev proti jugu. Ko se to zgodi, lahko hladan zrak, ki ga prinaša, doseže nižje zemljepisne širine, kar povzroči nenaden padec temperatur in ekstremne vremenske razmere v regijah, kot so Severna Amerika, Evropa in Azija.

Ta pojav je pomemben tudi za razumevanje klimatskih sprememb, saj lahko spremembe v intenzivnosti in obnašanju polarnega vrtinca vplivajo na dolgoročne vremenske vzorce. Na primer, segrevanje Arktike je povezano z večjo nestabilnostjo polarnega vrtinca, kar lahko vodi do pogostejših in hujših zimskih vremenskih dogodkov v zmernih zemljepisnih širinah.

Stanje polarnega vrtinca v prihodnjem tednu. Zonalni vetrovi se bodo okrepili. Vir: wxcharts

Polarni vrtinec se včasih pomakne južneje zaradi sprememb v atmosferi, ki vplivajo na njegovo stabilnost. Nekaj ključnih dejavnikov, ki lahko povzročijo to premikanje, vključujejo:

1. Atmosferski valovi: Motnje v atmosferi, kot so Rossbyjevi valovi, lahko vplivajo na polarni vrtinec. Ti valovi ustvarjajo valovanje v atmosferi, ki lahko destabilizira vrtinec in ga potisne južneje.
2. Stratosfersko segrevanje: Nenadno stratosfersko segrevanje je pojav, pri katerem se temperatura v stratosferi hitro zviša. To segrevanje lahko oslabi in razdeli polarni vrtinec, kar privede do njegovega premika proti nižjim zemljepisnim širinam.
3. Podnebne spremembe: Segrevanje Arktike vpliva na temperaturne razlike med polarnimi in zmernimi območji, kar lahko povzroči večjo nestabilnost polarnega vrtinca.
4. Oceanografski vplivi: Spremembe v oceanski cirkulaciji, kot so spremembe v temperaturi površine morja, lahko vplivajo na atmosferske vzorce in s tem na vedenje polarnega vrtinca
5. MJO, El Nino, La Nina
6. Drugo…

Zonalni veter in QBO

Zonalni veter pri polarnem vrtincu se nanaša na močne zahodne vetrove, ki krožijo okoli polarnega vrtinca v stratosferi. Ti vetrovi so ključni za ohranjanje strukture ter stabilnosti vrtinca in pomagajo zadrževati hladni zrak znotraj polarnega območja. Močnejši kot so, stabilnejši je polarni vrtinec. Ko so zonalni vetrovi močni, je polarni vrtinec bolj stabilen in zadržan nad polarnimi območji, kar pomeni manj možnosti, da bi se hladen zrak spustil južneje. Ko pa oslabijo, lahko polarni vrtinec postane nestabilen, kar lahko povzroči prodore hladnega zraka v zmerne širine.

QBO (kvazi-bienalna oscilacija) je pojav, ki vključuje izmenično menjavanje vzhodnih in zahodnih vetrov v stratosferi nad ekvatorjem. Ta oscilacija poteka približno vsakih 28 do 30 mesecev.

1. Vpliv na atmosfero: QBO vpliva na razmere v stratosferi, kar lahko vpliva tudi na polarni vrtinec. Vzhodni in zahodni vetrovi lahko spreminjajo dinamiko atmosferskih valov, ki vplivajo na vrtinec.
2. Vpliv na vreme: V določenih fazah lahko QBO prispeva k večji stabilnosti ali nestabilnosti polarnega vrtinca. Na primer, ko prevladujejo vzhodni vetrovi, je polarni vrtinec pogosto bolj nestabilen.

Trenutno je zonalni veter v stratosferi šibak, bo pa se v bodoče okrepil. Vir: NOAA

Kakšno vlogo ima nao indeks pri vrtincu?

NAO indeks (Severnoatlantska oscilacija) igra pomembno vlogo pri vedenju polarnega vrtinca. NAO opisuje razliko v zračnem tlaku med Islandijo in Azori. Njegove faze vplivajo na vremenske vzorce v severnem Atlantiku in s tem posredno tudi na polarni vrtinec. Pozitivna faza NAO: Značilna je okrepljena ciklonska aktivnost nad severnim Atlantikom, kar vodi do močnejšega zahodnega zračnega toka. Ta lahko pomaga ohranjati stabilnost polarnega vrtinca in ga zadržuje nad polarnimi območji. Negativna faza NAO: Oslabljeni zahodni vetrovi in pogostejši pojavi blokad lahko omogočijo, da se polarni vrtinec razširi južneje. To lahko prinese hladnejše in bolj ekstremne zimske razmere v Evropo in Severni Ameriki.

NAO indeks je torej pomemben za razumevanje, kako se bodo polarni vrtinec in povezani vremenski vzorci razvijali, kar je ključnega pomena za 

Trenutni NAO index, ki začasno potuje v negativo.

Kaj je MJO?

Da, tudi MJO (Madden-Julian Oscillation) lahko vpliva na polarni vrtinec. MJO je atmosferski pojav, ki vključuje potujoče območje konvekcije v tropskih območjih. Čeprav je MJO primarno tropski pojav, lahko njegovi vplivi segajo v višje zemljepisne širine. Ko MJO aktivira konvekcijo v določenih fazah, lahko sproži valove v atmosferi, ki se širijo proti polarnim območjem. Ti valovi lahko vplivajo na dinamiko polarnega vrtinca, kar lahko vodi do njegove destabilizacije ali premika južneje. Povezava med MJO in polarnih vrtincem je kompleksna in vključuje interakcije med tropskimi in ekstratropskimi vremenskimi vzorci.

Predvidena snežna odeja do konca prihodnjega tedna. Vir: wxcharts

Temperatura zraka nad 1500 m in lepo vidna blokada nad Grenlandijo. Istočasno imamo na zahodu v ZDA in vzhodu – EU povsem zimsko vreme. Vir: wxcharts

Da zaključimo: Objava ni senzacionalistične narave ampak je le vsesplošen pogled na trenutno in bodoče stanje. Govora je le o kratkotrajni spremembi, ki bo povsem zimske narave. Na dolgi rok so obeti za letošnjo zimo kar se pokritostjo s snegom tiče – podpovprečni. Od začetka decembra se namreč pričakuje toplo vreme in višje temperature.