Vreme v naslednjih dveh tednih: Več sonca kot padavin, noči pa še vedno hladne

Indijski dipol: Tajna moč, ki skrivnostno vpliva na poplave, suše in ciklone po vsem svetu

Indijski dipol (IOD), pogosto imenovan tudi “Indijski Niño”, je eno najbolj intrigantnih podnebnih nihanj na planetu. Ta pojav, ki ga zaznamujejo dramatične temperaturne razlike v Indijskem oceanu, ima moč, da premika monsune, sproža ekstremne vremenske dogodke in celo preoblikuje življenja milijonov ljudi od Afrike do Avstralije. Kljub svojemu globalnemu vplivu ostaja IOD za širšo javnost skoraj neznan – a za meteorologe je ključna sestavina v sestavljanju natančnih napovedi. Kako deluje ta skrivnostni podnebni igralec? Zakaj lahko nekaj stopinj toplejše vode zahodno od Sumatre povzroči poplave v Keniji in sušo v Sydneyju? Odgovori se skrivajo v kompleksnem plesu med oceanom in atmosfero.

Dipolni indeks (DMI), ki meri razlike v površinski temperaturi morja med zahodnim (50°E–70°E) in vzhodnim (90°E–110°E) delom Indijskega oceana, je barometer za določanje faze IOD. Ko zahodni del postane toplejši od vzhodnega, govorimo o pozitivni fazi, ki prinaša kaotično verigo dogodkov: topla voda sproži močnejše izparevanje, kar privlači vlažne vetrove proti Vzhodni Afriki in Indiji. Hkrati na vzhodu hladna voda zaradi upwellinga (dviganje hladnejših plasti iz globin) zatira padavine, kar vodi v sušo v Indoneziji in Avstraliji.

V pozitivni fazi dipola Indijskega oceana, ki običajno doseže vrh v septembru in novembru, hladnejše od normalnih morskih površinskih razmer zahodno od Indonezije in toplejše od običajnih razmer v zahodnem Indijskem oceanu spremenijo atmosfersko kroženje v regiji Indijskega oceana. Indonezija in Avstralija sta ponavadi bolj suhi kot običajno, kar povečuje možnosti gozdnih požarov, medtem ko je vzhodna Afrika bolj vlažna kot običajno, kar povečuje verjetnost poplav.

V negativni fazi je vzorec obrnjen: vzhodni del gori, zahodni hladi, kar prinaša poplave v Jakarta in sušo v Somaliji. Nevtralna faza, čeprav manj spektakularna, je ključna za uravnoteženo razporeditev vremena.

V negativni fazi dipola Indijskega oceana toplejše od normalnih morskih površin zahodno od Indonezije in hladnejše od normalnih razmer v zahodnem Indijskem oceanu spremenijo atmosfersko kroženje v regiji Indijskega oceana. Indonezija in Avstralija sta ponavadi bolj vlažni kot običajno, medtem ko je vzhodna Afrika bolj suha kot običajno.

Vzroki za nastanek IOD so globoko zakopani v interakcijah med vetrovi, tokovi in temperaturo oceana. V pozitivni fazi oslabljeni vzhodni pasati omogočijo, da topla voda “pobegne” proti zahodu, medtem ko hladna voda iz globin preplavi obalo Sumatre. Ta proces sproži domino učinek: konvekcijske nevihte nad toplim zahodom generirajo nizkotlačne sisteme, ki privlačijo vlažne vetrove z Indijskega oceana proti Indiji, kar okrepi monsun. Vzhod medtem postaja sušen, saj stabilna hladna voda preprečuje nastanek oblakov. Zanimivo je, da IOD lahko deluje v tandemu z El Niño-jem (kar je povečalo uničenje leta 1997), lahko pa tudi samostojno – kot leta 2019, ko je brez pomoči ENSO povzročil najhujše požare v zgodovini Avstralije.

Vplivi IOD so globalni in pogosto uničujoči. Pozitivna faza je znana po tem, da Indiji prinese do 10 % več padavin kot običajno, kar je leta 2005 povzročilo poplave v Mumbaju, kjer je v enem dnevu padlo 944 mm dežja. Vzhodna Afrika, ki običajno trpi za sušo, doživi močne nevihte – leta 2019 je Kenija prejela 300 % več padavin od povprečja, kar je sprožilo plazove, ki so uničili več vasi. Na drugi strani oceana Avstralija občuti pečat suše: leta 2019 je IOD prispeval k rekordno nizki vlažnosti, kar je omogočilo, da so požari požrli 24 milijonov hektarjev zemljišč. Negativna faza prinaša nasprotne izzive: poplave v Queenslandu leta 2011 so popolnoma preplavile 75 % avstralske zvezne države, medtem ko je Indija občutila šibek monsun, kar je ogrozilo pridelavo riža za 200 milijonov ljudi.

Indeks dipolnega načina (DMI) IOD je trenutno pozitiven(trenutno 0,5 °C 5.maja)Mnogi modeli napovedujejo, da se bo poleti oblikoval negativen IOD, vendar je natančnost v tem letnem času dobra le do enega meseca.

Zgodovina IOD je polna ekstremov. Leta 1961 je negativna faza povzročila najmočnejše poplave v zgodovini Bangladeša, leta 1994 pa je pozitivni IOD brez El Niño-ja poskrbel za smrtonosne poplave v Tanzaniji. A najbolj znan primer ostaja leta 1997, ko je kombinacija IOD in El Niño-ja povzročila verigo katastrof: poplave v Keniji, cikloni v Omanu, suša v Indoneziji in gozdni požari, ki so onesnažili ozračje nad Singapurjem in Malezijo. Študije kažejo, da je takratna pozitivna faza IOD dvignila temperature zahodnega Indijskega oceana za 3 °C nad normo – kar je sprožilo verjetno najbolj ekstremno sezono v 20. stoletju.

Današnji znanstveniki spremljajo IOD s sateliti (kot so Aqua in Sentinel-3), oceanskimi bojami in podatki o globinskih tokovih. Modeli, kot je avstralski ACCESS-S, lahko napovejo razvoj IOD do šest mesecev vnaprej z natančnostjo 70 %. Ključni izziv ostaja razumevanje telekonekcij – na primer, kako IOD vpliva na jet stream nad Evropo ali deževne vzorce na Bližnjem vzhodu. Nedavne raziskave kažejo, da pozitivni IOD poveča verjetnost dežja v Omanu za 40 %, medtem ko lahko oslabi zahodno afriški monsun.

Podnebne spremembe dodajajo novo dimenzijo tej enačbi. Raziskave objavljene v reviji Nature kažejo, da bo globalno segrevanje do leta 2100 povečalo pogostost pozitivnih faz IOD za 30 %. Ker se zahodni Indijski ocean segreva hitreje kot vzhodni, postajajo temperaturne razlike ekstremnejše. To pomeni več poplav v Vzhodni Afriki, hujše suše v Avstraliji in pogostejše ciklone v Arabskem morju – podobno kot leta 2019, ko je ciklon Kyarr dosegel redko kategorijo 5 zahodno od Indije.

Za meteorologe je IOD neprecenljivo orodje. Napovedi o njegovi fazi vplivajo na odločitve o zalogah vode, kmetijske sejevnike in pripravo na naravne nesreče. Vlade od Etiopije do Indonezije uporabljajo te podatke za oblikovanje politik – na primer, Avstralija je po požarih leta 2019 uvedla nov sistem zgodnjega opozarjanja, ki upošteva tudi napovedi IOD. V prihodnosti bo pomembnost tega podnebnega pojava še rasla, saj bodo ekstremi postajali vse pogostejši. Za tiste, ki želijo slediti aktualnemu stanju IOD, so ključni viri podatkov spletne strani Avstralskega biroja za meteorologijo (BOM) in NOAA-jev Climate Prediction Center, kjer mesečno objavljajo analize temperatur in napovedi.

Naslednjič ne zamudite kakšen vpliv ima IOD na Sredozemlje in Evropo.

Vreme v naslednjih dveh tednih: Več sonca kot padavin, noči pa še vedno hladne

V zadnjih dneh smo doživljali pretežno oblačno vreme z občasnimi padavinami, ki so ponekod prinašale rahlo vlago, a so bili deževni pojavi razmeroma šibki in kratkotrajni. Kljub temu sta vlažen zrak in nizka oblačnost omejevala vidnost ter ustvarjala melanholično atmosfero. Danes se je po večdnevni monotonosti končno povsod zjasnilo. Sončno obsevanje je omogočilo, da so se temperature čez dan dvignile za nekaj stopinj v primerjavi z včerajšnjimi vrednostmi, kar je še posebej opazno v popoldanskih urah.

Vremenski vzorec s šibko atmosfersko cirkulacijo, ki ga trenutno opazujemo, je tipičen za prehodna obdobja, ko visoki zračni tlaki in odsotnost izrazitejših frontnih sistemov povzročata stagnacijo zračnih mas. To pomeni, da se nočno nebo redko popolnoma razvedri, kar posledično vodi k izrazitemu nočnemu ohlajanju, še posebej v kontinentalnih predelih. Blagodejno vpliva na blaženje razmeroma nizkih jutranjih temperatur le podaljševanje dneva, ki omogoča hitrejše segrevanje ob sončnem vzhodu. V naslednjih dneh lahko pričakujemo, da bodo jutranje temperature v notranjosti in dolinah ostajale pod 10 °C, medtem ko bo na Primorskem zaradi blažilnega vpliva morja in višje vlažnosti zraka termometer pokazal nekaj stopinj več.

Jutri bo večinoma sončno, čez dan se bo razvilo nekaj spremenljive oblačnosti, v hribovitem svetu zahodne in severne Slovenije bodo možne plohe. Najvišje temperature bodo med 15 °C in 20 °C, na Goriškem do 23 °C.

Najnižje temperature bodo zjutraj večinoma pod 10 °C, razen na Primorskem(vir imweather)

Vremenska sinoptična analiza kaže, da anticiklonski most (območje višjega zračnega tlaka), ki bi teoretično lahko zagotovil podaljšano obdobje atmosferske stabilnosti, ne bo uspela vzpostaviti trajnejšega stabilnega vremenskega režima. Že v začetku tedna (točneje v ponedeljek) bo na naše področje začela vplivati sinoptična konfiguracija, kjer bo prevladoval vpliv višinske doline hladnega zraka v zgornjih troposferskih nivojih ter asociirane ciklonalne strukture z vremensko fronto nad vzhodno Evropo.

V ponedeljek bo sprva sončno, dopoldne in čez dan se bo oblačnost od severa povečala, popoldne bodo zlasti na zahodu in osrednji Sloveniji nastajale krajevne plohe in nevihte, vzhodni veter se bo nekoliko okrepil, na Primorskem se bo burja nekoliko okrepila, najvišje temperature bodo med 14 °C in 20 °C, na Primorskem do 22 °C.

Pod vplivom teh procesov bo pričakovati advekcijo hladnejšega in bolj vlažnega zračnega masa iz vzhodnih smeri, kar bo sprožilo krajevno atmosfersko nestabilnost. Najizrazitejši padavinski pojavi bodo verjetno lokalizirani v popoldanskih urah, s fokusom na zahodno in osrednjo Slovenijo, kjer bo padavinska aktivnost dosegla največjo intenzivnost. Še posebej v hribovitem svetu bo zaradi orografskega dviganja (pogojenega s topografijo) v ponedeljek pričakovati povečano frekvenco krajevnih padavin. Ta dinamika je posledica interakcije med višinskim hladnim jedrom (podpirano z negativno vrtinčnostjo) in površinskim ciklonskim sistemom, ki zagotavlja dinamično podporo za razvoj konvekcije.

Frontalna struktura, čeprav prehodno aktivna, bo prinesla spremenjene sinoptične pogoje s poudarjeno vertikalno striženostjo vetra in zmernim termodinamičnim gradientom.

Do torka gre največ krajevnih ploh in neviht pričakovati v hribovitih predelih zahodne Slovenije

Sinoptična situacija kaže, da se bo v zgodnjem delu naslednjega tedna v okolici Islandije izraziteje utrdil anticiklonski sistem (območje višjega zračnega tlaka) preko procesa anticiklonalne retrogradacije. Ta dinamika bo v torek in sredo povzročila prehodno obdobje atmosferske stabilnosti z zmanjšano oblačnostjo in povečano insolacijo, kar bo omogočilo večjo sončno obsevanost na območju pod vplivom anticiklonskega jedra.

V torek bo deloma sončno z občasno povečano oblačnostjo, šibka do zmerna burja na Primorskem bo oslabela, najvišje temperature bodo med 16 °C in 22 °C.

Vendar pa bo krepitev anticiklona sprožila sinoptično odzivnost v obliki formacije višinske doline nad Skandinavijo, ki se bo pod vplivom zahodnega toka v zgornji troposferi advektivno pomikala proti južnim širinam, ciljno v Sredozemeljsko regijo. Ta trofni sistem, podprt z negativno vrtinčnostjo in spremenjenim termičnim gradientom, bo v srednjih troposferskih nivojih uvajal hladnejši zračni masni vložek.

V sredo bo večinoma sončno z nekaj spremenljive oblačnosti, najvišje temperature bodo med 17 °C in 22 °C.

Glede na zadnje modelne projekcije (6Z ecmwf izračun) lahko pričakujemo frontalni prehod v noči s četrtka na petek, ki ga bo spremljal ciklonski vrtinec z aktivno frontno cono. Za frontalnim prehodom bo sledila advekcija polarnih zračnih mas iz severnejših širin, kar bo povzročilo lahko ponovno znižanje temperatur v celinskem zraku. Padavinski dogodki, povezani s fronto in posteriorno konvekcijo zaradi hladnega zgornje-troposferskega jedra, bodo najverjetneje koncentrirani v četrtek popoldan ter v petek, pri čemer bo padavinska aktivnost v tem obdobju prevladovala zaradi kombinacije frontalnega dvigovanja in termične nestabilnosti.

V četrtek bo večinoma sončno, čez dan in popoldne se bo oblačnost od severa povečala, zvečer se bodo verjetno od severa začele pojavljati krajevne padavine, proti večeru se bo krepil severovzhodni veter, najvišje temperature bodo med 18 °C in 23 °C.

Animacija(klikni sliko) prodora višinske doline s hladnejšim zrakom proti Sredozemlju

In že bomo v zadnji majski dekadi, zaenkrat kakega stabilnega anticiklona nad Sredozemljem ni videti, še vedno bomo verjetno pod vplivom doline nad vzhodno Evropo. Hkrati opažamo postopno oslabelost anticiklonskega sistema nad severnoatlantskim in islandskim območjem, kar je posledica spremembe vrtinčnosti v zgornji troposferi ter interakcije s ciklonskimi perturbacijami v bližini. Čeprav ta razvoj lahko prinese začasno stabilizacijo z blagim dvigom temperatur v bližnjih površinskih slojih, dinamika sistemov omogoča vdor vlažnejših mas iz zahodnega toka, kar povečuje verjetnost frontogenetskih procesov in s tem padavinske aktivnosti.

Povprečna slika v 5-dnevnem obdobju kaže na povečan vpliv anticiklona nad zahodno in vplivom ciklonskega območja nad vzhodno Evropo. Mi bomo nekje vmes.

V zadnjih dneh maja bi lahko prišlo do razbitja anticiklona nad zahodno Evropo in obrat v NAO+, ki prinaša toplejše, vendar bolj dinamično vreme s povečano možnostjo padavin.