Maj – mesec vremenske igre med toplimi in hladnimi zračnimi masami

Indijski dipol in vročinski valovi v Evropi ter Sredozemlju: Nevidna povezava, ki podžiga poletne ekstreme

Indijski dipol (IOD), podnebno nihanje v Indijskem oceanu, je postavil svoj pečat na globalno podnebje z ekstremi, kot so poplave v Vzhodni Afriki in suše v Avstraliji. A njegov vpliv sega tudi v Evropo in Sredozemlje, kjer v pozitivni fazi prispeva k nastajanju uničujočih vročinskih valov. Medtem ko se večina pozornosti osredotoča na lokalne vzroke vročin – kot so visok tlak nad Saharo ali urbani toplotni otoki –, IOD deluje v ozadju kot globalni sprožilec, ki preko atmosferskih telekonekcij prenaša energijo iz tropskega Indijskega oceana v evropsko podnebje. Kako točno nekaj stopinj toplejša voda zahodno od Sumatre spremeni dinamiko vetrov nad Sredozemljem? Zakaj lahko IOD poslabša že tako intenzivne poletne temperature v Atenah, Rimu ali Barceloni? Odgovor se skriva v verigi dogodkov, ki jih sprožijo spremembe konvekcije, oblike jet streama in interakcije s Severnoatlantskim nihanjem (NAO).

Pozitivna faza IOD, ko je zahodni Indijski ocean toplejši od vzhodnega, krepi izparevanje in konvekcijske nevihte ob obali Vzhodne Afrike. To ustvarja visokotlačne sisteme v višjih plasteh atmosfere, ki oddajajo energijo v obliki Rossbyjevih valov – velikih krivulj v jet streamu, ki se širijo čez Evrazijo. Ti valovi lahko preusmerijo poti vremenskih sistemov in povzročijo “blokirne vzorce”, kjer območje visokega tlaka postane stagnirajoče. Leta 2021 je takšen blok nad vzhodnim Sredozemljem (Grčija, Turčija) povzročil vročinski val z vrhunci do 48,8 °C na Siciliji, kar je evropski rekord. Raziskave Helmholtzovega centra za okoljske raziskave v Leipzigu so pokazale, da pozitivni IOD poveča verjetnost takšnih blokad za 25–30 %, še posebej julija in avgusta.

Vročinski valovi, povezani s pozitivnim IOD, se v Sredozemlju pogosto pojavljajo v kombinaciji s t.i. “toplotnimi kupolami”, kjer se zrak segreva nad suhimi območji (npr. Sahara) in se s pomočjo južnih vetrov premakne proti severu. IOD okrepí ta proces z dvigom globalne temperature površja morja, kar poveča energijo v atmosferi. Leta 2019, ko je IOD dosegel zelo visoko pozitivno vrednost, je zahodna Evropa doživela dva zaporedna vročinska valova: prvi junija (Francija: 46 °C), drugi julija (Nizozemska: 40,7 °C). Analize Evropskega centra za srednjeročne napovedi (ECMWF) so razkrile, da je IOD prispeval k intenzivnosti drugega vala preko počasnejšega gibanja jet streama.

Negativna faza IOD, ko je vzhodni Indijski ocean toplejši, ima težko predvidljive učinke. Kljub temu študija Univerze v Oxfordu iz leta 2020 nakazuje, da lahko ta faza posredno spodbudi hladnejše poletne razmere v severozahodni Evropi, medtem ko Sredozemlje ostane bolj suho. Vendar so ti učinki šibkejši in pogosto prekriti z drugimi dejavniki, kot je El Niño.

Pomembno vlogo igra tudi interakcija IOD s Severnoatlantskim nihanjem (NAO). Pozitivni IOD pogosteje povzroči negativno fazo NAO, kar pomeni oslabitev razlike tlaka med Islandijo in Azori. To spremeni pot jet streama v obliki črke Omega (Ω), ki »ujame« vroč zrak nad južno Evropo. Leta 2003, ko je kombinacija pozitivnega IOD in ekstremne negativne NAO povzročila zgodovinsko smrtonosno vročino v Evropi (več kot 70.000 žrtev), je temperatura v Parizu dosegla 40 °C, v južni Španiji pa 47 °C.

Slika prikazuje različne klimatske pojave in njihov vpliv na vreme. Topli in hladni predeli površinske temperature morja (SST), kot sta El Niño (topla SST) in različni valovni nizi, vplivajo na količino padavin. Pozitivna faza Indijskega oceanskega dipola je povezana z manj padavinami in nadpovprečnimi temperaturami, kar vodi v suho vreme. Pozitivna faza severnoatlantske oscilacije (NAO) pa je povezana z vlažnim vremenom. Na splošno slika ilustrira, kako različni klimatski dejavniki prispevajo k sušnim ali vlažnim pogojem.

Podnebne spremembe okrepijo ta dinamiko. Zaradi segrevanja Indijskega oceana se pozitivne faze IOD pojavljajo pogosteje (po podatkih CMIP6 modelov za 30 % do leta 2100), hkrati pa se Sredozemsko morje segreva 20 % hitreje od svetovnega povprečja. Ta sinergija ustvarja idealne pogoje za »super-vročinske valove« – dogodke, kjer temperature presežejo 45 °C več dni zapored. Leta 2023 je IOD v zgodnji pozitivni fazi okrepil vročino v Grčiji, kjer so požari na Rodosu prisilili evakuacijo 19.000 ljudi, hkrati pa je bila Italija priča 23 zaporednim dnem s temperaturo nad 35 °C.

Gost dim se dviga nad stanovanjskim območjem na otoku Rodos 27. julija 2023

Ključni izziv za znanstvenike ostaja ločevanje vplivov IOD od drugih dejavnikov. Vročinski valovi so posledica kompleksnih interakcij, vendar napredki v klimatskih modelih, kot je CMCCjev Euro-Mediteranski model, omogočajo natančnejše prepoznavanje odgovornosti IOD. To je ključno za zgodnja opozorila: če vemo, da pozitivni IOD poveča tveganje za vročino za 15 %, lahko bolj učinkovito pripravimo bolnišnice, hidrantne sisteme in kampanje za ranljive skupine.

Indijski dipol ni le oddaljen dogodek – to je del verige, ki povezuje tropske vreme z evropskimi ekstremi. V prihodnosti bo ta povezava še okrepila, saj podnebne spremembe intenzivirajo tako IOD kot reakcijo atmosfere nanj. Kot je poudaril dr. Carlo Buontempo, direktor ECMWF Copernicus: »Ne moremo si privoščiti prezrti IOD pri napovedovanju poletnih vremenskih razmer. Njegov vpliv na Evropo je majhen, a kritičen, ko se kombinira z drugimi dejavniki.« Za prebivalce Sredozemlja to pomeni, da bodo poletja postajala nepredvidljivejša, vročina pa neizogibno hujša – in Indijski dipol je eden od skrivnostnih igralcev, ki stojijo za tem trendom.

Naslednjič, napoved za letošnje poletje 2025 na osnovi IOD.

Maj – mesec vremenske igre med toplimi in hladnimi zračnimi masami

Današnje majsko jutro se je izkazalo spet za eno izmed najhladnejših v zadnjih majskih letih, saj so se temperature v Ljubljani spustile do komaj 6,8 °C. Ta hladnejši trend predstavlja le del kompleksnega vremenskega sistema, ki trenutno vpliva na širše območje Evrope. Zlasti nad vzhodno Evropo in Balkanskim polotokom beležimo izrazite negativne temperaturne anomalije, kar pomeni, da so temperature znatno nižje od povprečja za ta čas v letu.

Trenutne anomalije nad Evropo(vir weatherbell)

Nahajamo se v območju enakomernega zračnega tlaka, ki ga spremlja vpliv šibkih severnih višinskih vetrov. Nad Islandijo je opazen izrazit greben visokega tlaka, ki vpliva na vremenske vzorce v regiji, medtem ko se nad Skandinavijo oblikuje višinska dolina, polna bistveno hladnejšega zraka. Ta dolina s hladnejšim zrakom se pomika proti Sredozemlju in bo v skladu z napovedmi dosegla naše območje v četrtek zvečer. Vremenska fronta bo torej prešla naše kraje v nočnih urah z četrtka na petek. Pričakovano padavinsko dogajanje se bo začelo nekoliko prej od prvotnih napovedi, pri čemer bo glavnina padavin padla že v prvi polovici noči na petek.

Jutri bo sprva še sončno, čez dan in popoldne bo oblačnost od severa naraščala, začele se bodo pojavljati krajevne plohe in nevihte, ki bodo do drugega dela noči na petek večinoma ponehale. Zjutraj bo pihal jugozahodni veter, popoldne in zvečer pa okrepljen severni veter, na Primorskem se bo proti večeru burja okrepila. Najvišje temperature bodo med 19 °C in 24 °C, popoldne bo bistveno hladneje.

Pričakovana količina padavin ob prehodu vremenske fronte(vir imweather)

V petek bo sprva precej jasno, čez dan bo spremenljivo oblačno in sveže vreme, sprva bo pihal okrepljen severni veter, ki bo popoldne slabel. Na Primorskem bo pihala zmerna burja, najvišje temperature bodo med 11 °C in 16 °C, na Primorskem do 22 °C.

Določene vremenske motnje bodo po pričakovanjih prisotne tudi ob koncu tedna. Vikend bo zaznamoval retrogradni premik višinske doline nad Poljsko in Ukrajino, kar bo povzročilo nastanek cut-off nizkega tlaka v srednji troposferi. To bo posledično povečalo barokliničnost v nižjih slojih atmosfere in spodbudilo termično konvekcijo s popoldanskimi krajevnimi plohami in tudi kakšno nevihto. Podobno vreme lahko pričakujemo tudi v ponedeljek.

V soboto bo sprva sončno s precej mrzlim jutrom, čez dan in popoldne pa bo spremenljivo, pojavljale se bodo večinoma krajevne plohe, najvišje temperature bodo med 13 °C in 18 °C, na Primorskem do 20 °C.

Center višinskega ciklona bo nad Poljsko in Ukrajino

V nedeljo bo deloma sončno s svežim jutrom, čez dan in popoldne pa bolj spremenljivo, pojavljale se bodo krajevne plohe in nevihte. Ponekod bo pihal veter spremenljivih smeri, najvišje temperature bodo na severozahodu okoli 12 °C, drugod med 16 °C in 21 °C.

Na začetku zadnje majske dekade bomo priča dinamičnemu in kompleksnemu vremenskemu dogajanju, katerega središče bo v zahodnem delu Sredozemskega morja. Modeli napovedujejo poglobitev ciklonskega sistema, ki bo imel pomembne vplive na vremenske vzorce v Sloveniji. Ta ciklon bo razvil definirano strukturo, ki je značilna za območja z visokim barokliničnim poljem, kar ustvarja pogoje za hitro poglabljanje ciklonov zaradi močnih horizontalnih temperaturnih gradientov in visokih vrednosti potencialne energije ciklonov.

V ponedeljek bo deloma sončno s svežim jutrom, čez dan in popoldne pa bolj spremenljivo, pojavljale se bodo krajevne plohe in nevihte. Najvišje temperature bodo na severozahodu okoli 14 °C, drugod med 16 °C in 21 °C.

Poglobitev ciklonskega območja nad zahodnim Sredozemljem v drugi polovici naslednjega tedna

Kot posledica poglabljanja ciklona bodo jugozahodni vetrovi prevladovali nad našim območjem, kar bo povzročilo advekcijo toplejših in vlažnejših zračnih mas iz Sredozemlja. Ta zračna masa se bo srečala z obstoječim hladnejšim zrakom nad kontinentom, kar bo vodilo v povečano nestabilnost. Z jugozahodnimi vetrovi prihaja tipičen vzorec, kjer orografski efekti, predvsem ob gorski pregradi, kot so Julijske Alpe, sprožijo orografsko dviganje. Orografsko dviganje povzroča kondenzacijo in s tem povezano intenzivnejše padavine, kar je razlog, da glavnina padavin običajno pade na zahodnem delu Slovenije pri jugozahodnem vremenskem tipu.

Ciklon bi začel vplivati na naše kraje sredi naslednjega tedna. Verjetno bo nestanovitno vreme trajalo do konca naslednjega tedna ali še malo naprej. Kot smo napovedali, bo v zadnjem tednu verjetno oslabelo kar dolgotrajno območje visokega zračnega pritiska nad Skandinavijo in severnim delom Atlantika, kar je bilo pogojeno z SB in ATR vremenskim režimom. V zadnjih izračunih se pogosto pojavlja NAO+ ali brez izrazitega režima.

V zadnjih majskih dneh kaže na izrazit zahodni do jugozahodni zračni tok

Za konec maja in začetek junija kaže na NAO+

Zato je padavinska slika zelo živahna