Otoplitev, padavine in okrepljen jugozahodni veter

22. januarja, 2025

Da bi vulkanski izbruhi vplivali na globalno podnebje, je potrebno, da žveplov dioksid, ki se sprošča med izbruhom, vdre v stratosfero. Torej, pomemben je dvig do nadmorske višine 15 kilometrov. Če ostane nižje v troposferi, jo padavine izperejo v nekaj dneh do tednih in odstranijo iz ozračja. Za stratosfero je značilna veliko bolj stabilna stratifikacija temperature, zato plin ostane tam bistveno dlje. Pod vplivom vlage in sončne svetlobe se postopoma spremeni v majhne kapljice t.i. žveplov aerosol, ki dobro absorbira prihajajoče sončno sevanje in tako zasenči Zemljino površino, ko prejme manj energije in jo ohladi. Vulkanski pepel, ki se vrže v stratosfero, ima podoben učinek, vendar zaradi večje mase pade na tla veliko hitreje, medtem ko aerosolni delci, ki vsebujejo žveplo, so veliko lažji in vztrajajo v stratosferi več let(do 3). Zato je količina izpuščenega žveplovega dioksida skupaj z višino, po kateri potuje, odločilni dejavnik za poznejši vpliv na podnebje. Vulkani v tropskih regijah imajo veliko večji potencial za vpliv na podnebje planeta kot vulkani v polarnih regijah. Razlog za to je, da se dim in plini iz teh vulkanov bolje razpršijo tako na severni kot na južni polobli, medtem ko v primeru polarnih vulkanov razpršenost pogosto ovira curek, ki včasih obkroža celoten svet, na teh zemljepisnih širinah, zato večina snovi ostane blizu polov. Poleg tega je na nižjih zemljepisnih širinah senčenje veliko bolj izrazito zaradi intenzivnejše sončne svetlobe, ki pade tam.

Zadnji močnejši izbruh vulkana je bil sredi januarja 2022 v pacifiškem arhipelagu Tonga. Vulkan se nahaja približno 65km severozahodno od glavnega mesta Tonge. Ta podmorski vulkan se nahaja na vulkanskem loku Tonga-Kermadec, ki se nahaja tukaj zaradi subdukcije pacifiške plošče pod avstralsko ploščo. Med januarskim izbruhom vulkana Tonga se je oblak plinov in vulkanskega materiala dvignil na višino 57km v mezosfero. Udarni val pa je večkrat preletel tudi Slovenijo. Takrat sta se pri nas zgodila dva udarna vala, eden iz zahoda, drugi z afriške strani. Prvi se je zgodil zvečer, drugi pa zgodaj zjutraj. Pri obeh je bilo zaznati nihanje zračnega tlaka, in sicer najprej močno povečanje za 1hPa, čemur je sledilo hitro zmanjšanje za 1,5hPa.

Velikanski oblak pepela in plinov iz izbruha vulkana Hunga Tonga-Hunga Ha’apai, ki ga je ujel japonski satelit Himawari-8

Močnim vulkanskim izbruhom zlasti v tropih, običajno sledi začasno ohlajanje podnebja na globalni ravni. Po izbruhu filipinskega vulkana Pinatubo leta 1991 se je povprečna globalna temperatura naslednje leto znižala za približno 05 °C.

Vpliv večjih vulkanskih izbruhov na globalno povprečno temperaturo na Zemlji – odstopanje od povprečne temperature za obdobje 1870-1899

Izbruh Tonge je bil specifičen in drugačen od ostalih. Vulkan Tonga je v stratosfero vbrizgal skupno 146 Tg(teragramov) vode, ki bi napolnilo 60.000 olimpijskih bazenov. Ta količina predstavlja približno 10% vse vode, ki jo najdem v stratosferi. Močni vulkanski izbruhi lahko poleg prašnih delcev v stratosfero prinesejo tudi velike količine plinov. Ti plini so večinoma vodna para (H2O), žveplov dioksid (SO2), ogljikov dioksid (CO2), klorovodikova kislina (HCl) in drugi plini v sledovih. V večini primerov se zaradi kondenzacije v tropopavzi odstrani do 90% vulkansko izpuščene vlage. Vendar pa je bila sestava vulkanskega oblaka Tonga zelo neprimerljiva in nenavadna, predvsem zaradi nenormalne količine vodne pare, ki je prodrla v stratosfero. Vendar pa to ni presenetljivo, saj se kaldera vulkana nahaja 150 m pod morsko gladino. Tu je voda prišla v stik z vročo magmo, kar je privedlo do eksplozije.

Izbruh Tonge je v stratosfero vbrizgal ekstremne količine H2O. Prejšnje študije sevalnih učinkov H2O, vbrizganih v stratosfero, so pokazale, da lahko povzročijo segrevanje zemeljske površine, saj lahko povečana količina vodne pare v stratosferi začasno okrepi učinek tople grede. Zaradi ekstremne količine H2O, ki se vbrizga v stratosfero, je Tonga morda prvi dokumentirani vulkan, ki ne vpliva na podnebje s hlajenjem Zemljine površine, ki jo povzročajo sulfatni aerosoli, temveč s segrevanjem, ki ga povzroča sevalno delovanje vodne pare. Presežek vodne pare v stratosferi lahko spodbuja tudi kemične reakcije, ki vodijo do začasne izgube stratosferskega ozona.

Kot smo zgoraj zapisali, aerosolni delci vztrajajo v stratosferi dlje časa, tudi 3 leta, sedaj bo to obdobje počasi že mimo. Dejansko se že nekaj časa dogajajo v stratosferi čudne stvari. Zadnji dve leti smo imeli globalno najvišje temperature na Zemlji. Stratosfera ni enaka troposferi, kjer je precej več vremenskih dejavnikov, ki lahko vplivajo na izračune. V zadnjem času pa ni velike razlike, včasih si lahko napovedal 3 tedne vnaprej dogajanje v stratosferi in se ni veliko spreminjalo. V spominu mi je ostal december 2012, ko smo se nagibali v drugi polovico, počasi vedeli, da bo prišlo do močnega segrevanja in razcepa polarnega vrtinca v začetku januarja. To danes tako daleč vnaprej ni več možno napovedati. 2023 in 2024 smo imeli globalno najvišje temperature na Zemlji. Učinek Tonge še naprej ostaja negotov. Leto 2025 bo verjetno nekoliko hladneje od 2024 vpliv La Nine ob koncu leta morda pride spet El Nino. Učinek toplogrednih plinov se verjetno ne bo spremenil in če izključimo kakšen nepredvidljiv dogodek kot izbruh vulkana, bi moralo biti leto 2025 tretje najtoplejše.

Razvoj temperaturnih sprememb (glede na obdobje 1850-1900) od leta 1850 in napoved odstopanja za letošnje leto po Berkeley Earth

Prihaja serija globokih ciklonov nad severnim delom Atlantika

Severna Amerika je še naprej v primežu polarnega zraka včeraj je snežilo ob obali Mehiškega zaliva v New Orleans, ki je na podobni zemljepisni širini kot Kairo. Polarni zrak je prodrl daleč proti jugu.

Vdor polarnega zraka proti jugu ZDA(vir weatherbell)

Nastal je močan temperaturni gradient med toplimi tropskimi in hladnimi polarnimi regijami, kjer se je znašla ZDA. Močan temperaturni kontrast prinaša močan zračni curek(jet stream) v zgornjih plasteh ozračja na višini med 9 in 12km.

Curek na višini 300mb dosega hitrosti do 400km/h

Ko je zračni curek močan, lahko povzroči intenzivno divergenčno gibanje v zgornjih plasteh atmosfere. To vodi v hitro poglabljanje nizkotlačnih sistemov v prizemlju. In te se pričakuje nad severnim delom Atlantika. V bližini Britanskega otočja se bo hitro poglobila nevihta Éowyn. V petek se bo zračni tlak spustil pod 940mb, kar bo prineslo močne vetrove. Nevihta bo nato potovala proti Skandinaviji.

Zračni tlak se bo spustil pod 940mb

V petek se pričakuje precej vetroven dan z močnimi sunki vetra

Na nas bosta vplivali dve vremenski motnji

Prva nas bo dosegla jutri, v višjih legah že piha okrepljen zahodni veter, ki bo najmočnejši jutri, ponekod bodo sunki presegli 100km/h. Tudi po nižinah bo vetrovno, sicer sunki ne bodo viharni, vseeno pa bodo dosegli hitrosti po nižinah vzhodne Slovenije tja do 40-50km/h.

Jutri bo oblačno, v zahodni in osrednji Sloveniji bo občasno rahlo deževalo, na vzhodu bo še nekaj jasnine. Zvečer se bodo padavine nekoliko okrepile in se razširile nad večji del Slovenije, ter v noči na petek od severa slabele. Čez dan se bo krepil jugozahodni veter, najvišje temperature bodo med 7 °C in 14 °C.

Sunki jugozahodnega vetra bodo najmočnejši v višjih legah(vir imweather)

V petek zjutraj bodo padavine na jugovzhodu ponehale, čez dan se bo delno zjasnilo, najvišje temperature bodo med 6 °C in 11 °C, na Primorskem do 14 °C.

Največ padavin bo padlo v četrtek zvečer in v noči na petek. V južnem delu lahko tudi čez 50mm na severu oz. bolj severovzhodu pa bo ostalo predvidoma suho. Meja sneženja bo razmeroma visoko, snežilo bo večinoma nad 1600m.

Največ padavin bo padlo v jugozahodnem delu Slovenije, drugod bodo količine skromne

Po razmeroma mirnem petku se bo že v soboto znova okrepil jugozahodni veter, saj se bo nad severnim delom Atlantika začel poglabljati nov ciklon, ki se bo začel Britanskemu otočju bližati v soboto in ga v nedeljo tudi dosegel.

V soboto bo v zahodni in osrednji Sloveniji pretežno oblačno s kakšno kapljo dežja, na vzhodu pa večinoma sončno, pihal bo jugozahodni veter, najvišje temperature bodo med 7 °C in 14 °C.

V nedeljo bo Britansko otočje dosegel nov ciklon

V nedeljo bo v zahodni in osrednji Slovenijo večinoma oblačno, na vzhodu bo deloma sončno, popoldne se bodo v zahodni in južni Sloveniji pojavljale manjše krajevne padavine, ki se bodo zvečer nekoliko okrepile. Pihal bo jugozahodni veter, najvišje temperature bodo med 9 °C in 14 °C.

Že v noči na soboto se bo pri nas spet okrepil jugozahodni veter. Do torka, ko nas bo dosegla še druga vremenska motnja, bomo kar nekaj dni pod toplim in vlažnim jugozahodnim vetrom. Tak tip vremena prinaša vsakodnevne občasne padavine na zahodu in precej sonca v vzhodni Sloveniji. Od sobote do torka bodo zlasti na vzhodu izjemno visoke temperature za mesec januar in bodo lahko presegle tudi +15 °C.

V ponedeljek bo spremenljivo do pretežno oblačno, v zahodni Sloveniji bo občasno rahlo deževalo, pihal bo okrepljen jugozahodni veter, najvišje temperature bodo med 9 °C in 14 °C.

Na vzhodu bo zelo toplo

V torek nas bo predvidoma dosegla vremenska fronta, padavine se bodo nekoliko okrepile in se razširile tudi proti osrednji Slovenije. Meja sneženja pa bo po vsej verjetnosti ostala visoko tudi ob prehodu fronte, večinoma nad 1300m.

Skupna količina do četrtka padavine bodo najbolj obilne na alpsko-dinarski pregradi

V začetku februarja suho vreme?

Zaenkrat kaže, da bomo vsaj za nekaj dni pod vplivom severnih vetrov, ki prinašajo nekoliko hladnejše vreme. Nekoliko dolgoročnejša slika pa kaže za večji del februarja, da naj bi prevladoval NAO+ in skandinavska blokada. Podobno zadeve vidi trenutni CFS izračun.