Stagnirajoči anticiklon nad Srednjo Evropo bo vrnil poletje vsaj za deset dni, nato se nakazuje sprememba sinoptičnega vzorca

Sezonska napoved evropskega modela za avgust Sloveniji namenja večinoma suho in nadpovprečno toplo vreme

Za julijsko sezonsko napoved evropskega modela sem zapisal v naslovu, da bo to še ena od napačnih napovedi evropskega modela, na koncu se je res izkazalo, da je bila temperaturno in padavinsko povsem mimo. Najbolj vroče je bilo tam, kjer je izračun najmanj pričakoval nad Skandinavijo.

Anomalije geopotencialnih višin v juliju kažejo na zanimivo obliko podkve, redko videno v poletnih mesecih

Za avgust je sezonski izračun precej milejši, kar se temperature tiče. Meni bolj logično, saj kaže višek toplote nad Zahodno in Severno Evropo. Nad vzhodno in zahodnim delom Rusije pa enakomerne anomalije, kar pomeni, da se tu pričakujejo temperature v skladu z dolgoletnim poprečjem. Za Slovenijo je odstopanje okoli stopinjo nad povprečjem.

Zemljevid prikazuje višino 500mb (v dekametrih) in anomalijo (v metrih) za avgust 2025(vir weatherbell)

Karta prikazuje anomalije temperature na dveh metrih (v stopinjah Celzija) za Evropo v avgustu 2025

Padavinska karta kaže suho vreme nad Srednjo Evropo, jaz bi postavil zeleno barvo južneje čez južni del Skandinavije in nekje od Baltika proti Črnemu morju.

Karta padavinskih anomalij (v milimetrih) za Evropo in okoliške regije

Nevihta Floris je prizadela Škotsko

V ponedeljek je Britanske otoke prizadela nevihta Floris, ki je s seboj prinesla zelo močne sunke vetra. Nevihta je povzročila zaplete v kopenskem in letalskem prometu. Železniške storitve so bile prekinjene v večjem delu Škotske, nekateri trajekti niso vozili. Več deset tisoč gospodinjstev na Irskem, Severnem Irskem in Škotskem se je znašlo brez elektrike. V škotskem višavju (natančneje na postaji Cairn Gorm na nadmorski višini 1.245 m) so izmerili sunek vetra več kot 190 km/h. Zanimivo je, da je bila na tej postaji v Škotskem višavju zabeležena najvišja hitrost vetra v Veliki Britaniji, 278 km / h 20. marca 1986.

Nevihta se je začela razvijati nad zahodnim delom severnega Atlantika v drugi polovici prejšnjega tedna. Vzrok za to ciklogenezo je bila verjetno advekcija razmeroma hladnejšega zraka nad vzhodnim delom Severne Amerike in zahodnim Atlantikom vzdolž fronte grebena višjega zračnega tlaka nad Aljasko. Advekcija razmeroma hladnejšega zraka nad toplejšimi vodami zahodnega Atlantika je prispevala k ustvarjanju okolja, v katerem se temperatura zraka spreminja tudi vodoravno. Horizontalni temperaturni gradienti (tj. Gostota in tlak) povzročajo, da se hitrost in smer vetra spreminjata z višino. Takšno okolje je ključnega pomena za nastanek in razvoj izventropskih nizkih tlakov. Nastali nizek tlak se je nato začel premikati proti zahodni Evropi v skladu z curkom in vzdolž južne strani nizkega tlaka nad Islandijo.

Močan curek zahodno od Britanije (barva – hitrost vetra). Izoline geopotenciala so prikazane v črni barvi, divergenčne izoline pa v beli barvi, vse na 300 hPa

Med vikendom in ponedeljkom se je nad severnim Atlantikom okrepil curek, pri čemer se je zahodno od Britanije oblikoval tako imenovani curek, ki je območje z največjo hitrostjo vetra znotraj curka. Pozimi je značilno, kot navaja na primer študija, da se nekaj dni po padcu temperature v Severni Ameriki intenzivira curek nad severnim Atlantikom, kar spodbuja nastanek globokih tlakov in pojav ekstremnih vetrov nad Evropo na tem območju. Vendar pa se študija ukvarja z zimskimi situacijami, kjer pojav grebena višjega zračnega tlaka nad Aljasko pogosto povzročajo odsevni planetarni valovi v stratosferi iz polarnega vrtinca, ki se poleti ne pojavljajo (ker nad severno poloblo ni polarnega vrtinca, poleg tega pa poleti v stratosferi prevladujejo vzhodni vetrovi, na katerih se planetarni valovi ne morejo širiti navpično). Razmere kažejo, da se lahko tudi poleti z nekoliko drugačno dinamiko nad zahodno Evropo pojavi taka nevihta.

Lokacija curka zahodno od Britanije je bila pomembna za zelo hitro krepitev nizkega tlaka nad vzhodnim Atlantikom. Nizek tlak se je nahajal pod severovzhodnim delom curka, kjer prevladuje visoko višinska divergenca toka. To razhajanje kaže velik beli “plus” severozahodno od Britanije. Divergenca v zgornji atmosferi pomeni, da se pretok zraka razhaja, kar povzroča transport zraka iz spodnjih plasti. Na tleh je konvergenca toka, ki podpira gibanje navzgor in je zelo primerna za hitro krepitev nizkega tlaka.

Stagnirajoči anticiklon nad Srednjo Evropo bo vrnil poletje vsaj za deset dni, nato se nakazuje sprememba sinoptičnega vzorca

Po dolgem času lahko spet govorimo o t.i. toplotni kupoli. Toplotna kupola je vremenski pojav, pri katerem območje visokega zračnega tlaka v višjih plasteh atmosfere ujame vroč zrak pod seboj, preoblikuje ga v stagnirajoč sistem in povzroči ekstremno dolgotrajno vročino. Ta mehanizem ni posledica le lokalnega vrenja poletnega sonca, temveč kompleksne interakcije med dinamiko curkovnega toka, geografsko lego in globalnim segrevanjem.

Toplotna kupola nastane, ko atmosfera ujame vroč oceanski zrak kot pokrov ali zapirač. Poleti se curek (ki premika zrak) premakne proti severu, vroč in zastal zrak se širi navzgor. Močni visokotlačni atmosferski pogoji v kombinaciji z vplivi La Niñe delujejo kot kupola ali zapirač. V procesu, znanem kot konvekcija, se vroč zrak poskuša izogniti, vendar ga visok pritisk potisne nazaj navzdol. Pod kupolo se zrak spušča in stiska, pri čemer sprošča več toplote. Ko vetrovi premikajo vroč zrak proti vzhodu, curek ujame zrak tam, kjer se spušča, kar povzroča vročinske valove.

Najbolje jo spoznamo s pomočjo geopotencialnih višin (merjenje višine, na kateri je zračni tlak 500 hPa).  Če je ta višina nenormalno visoka (npr. 595 dekametrov), to kaže na prisotnost vročega zračnega masiva.

Animacija(klikni sliko) nastanka toplotne kupole nad Srednjo Evropo

V kupoli bo ob koncu tedna vrednost okoli 595 dekametrov, temperatura pa nad 20 °C na višini okoli 1500mm n.v, znak izjemno toplega in stabilnega zraka v višini, kar je ključen dejavnik subsidence.

Jutri bo sončno in zelo toplo, najvišje temperature bodo med 23 °C in 28 °C, na Primorskem do 30 °C.

Torej od jutri naprej nas čaka stabilno obdobje sončnega vremena, ki se bo iz dneva v dan stopnjevalo. ob koncu tedna tudi vroče vreme. Kot ste videli po animaciji bo prihod vročine zelo hiter. Temperature čez dan bodo iz dneva v dan višje, verjetno bo vrhunec v nedeljo ko naj bi v ljubljanski kotlini in na vzhodnem delu Slovenije termometri kazali do +35 °C, lokalno zelo verjetno še kako stopinjo več. Na območju Primorske se temperature lahko povzpnejo tudi do 38 °C.

V petek bo sončno in vroče, najvišje temperature bodo med 27°C in 32 °C.

Vrhunec vpliva toplotne kupole bo v nedeljo(vir imweather)

V soboto bo sončno in vroče, najvišje temperature bodo med 29 °C in 35 °C.

V začetku naslednjega tedna se bo anticiklonski greben, ki trenutno prinaša najtoplejši zrak v višjih plasteh atmosfere, začel pomikati proti Severnemu morju. Ta premik bo omogočil, da se nad severnim delom Evrope raztezala višinska dolina z vremensko fronto, ki bo potovala severneje od nas.

V nedeljo bo sončno in vroče, na Primorskem bo zapihala šibka burja, najvišje temperature bodo med 30 °C in 36 °C, na Goriškem do 38 °C.

V teku tega procesa bo v višjih plasteh nad našimi kraji začel pritekati nekoliko hladnejši zrak. Ta sprememba termičnega profila bi lahko povzročila destabilizacijo ozračja, kar povečuje možnosti za konvekcijske procese. Zato obstaja verjetnost razvoja krajevnih neviht v severni polovici Slovenije v ponedeljek popoldne in zvečer, zlasti v območjih, kjer bo prisotna lokalna orografska dviganja ali konvergenčne linije.

Kot posledica premika grebena proti severu bo vročina nekoliko popustila, kar bo ublažilo temperature, ki jim bomo priča ob koncu tedna.

V ponedeljek se bo nadaljevalo sončno in vroče vreme, vročina bo v notranjosti nekoliko popustila, popoldne in zvečer so zlasti na severu možne krajevne nevihte, ponekod bo pihal severovzhodni veter, na Primorskem šibka do zmerna burja, najvišje temperature bodo med 28 °C in 33 °C, na Primorskem do 37 °C.

V ponedeljek popoldne in zvečer ob pomiku oslabljene vremenske fronte lahko zlasti v severni polovici Slovenije nastanejo krajevne padavine

Pod območjem visokega zračnega pritiska in poletnih temperatur bomo verjetno, kot sem napovedal, še večji del naslednjega tedna. Temperature bodo vse dni večinoma nad 30 °C, na Primorskem in na vzhodu vse dni okoli 35 °C.

Meteogram za Mursko Soboto konec tega in v prihodnjem tednu napoveduje poletne temperature(realno bosta dve stopinji več od zgornjih vrednosti)

S pomikom grebena proti severu Evrope bo anticiklon nad območjem Alp postopno oslabel, verjetno lahko ob koncu naslednjega tedna pričakujemo spet več spremenljivosti, s kakšnim prodorom iz severa oz. severozahoda. Možnost padavin se  po skupinskem izračunu AIFS poveča po prazniku.

Po AI se možnost za padavine po 15.avgustu poveča

Skupinski izračun ecmwf še nekoliko skače, vendar tudi on se počasi nagiba k bolj dinamični drugi polovici meseca