Aomori, mesto v severnem delu Japonske, je znano po svojem izjemnem sneženju in nosi naziv najbolj sneženega mesta na svetu. S svojo geografsko lego in edinstvenimi podnebnimi razmerami je prava zimska čudežna dežela. Nahaja se v severnem delu Japonske, blizu obale ob Tsugaru, ožini, ki ločuje otoka Honshu in Hokkaido. Njegova lega blizu obalnega območja pomeni, da je pod neposrednim vplivom vetrov, ki prinašajo vlago iz Tihega oceana.
Podobno kot fenomen, ki se pojavlja v bližini Velikih jezer(sea effect snow) v Združenih državah Amerike, Japonsko morje deluje kot velik rezervoar vlage. Ko hladni sibirski vetrovi polni vlage dosežejo obalne regije Japonske, se dvigujejo vzdolž hribovitih regij. Ko se ti zračni tokovi dvigujejo in ohlajajo, vlaga kondenzira in povzroči močne snežne padavine. Ta proces je še posebej intenziven v zimskih mesecih, kar vodi do pogostih in obilnih snežnih padavin v Aomoriju.
Slika prikazuje, kako vlaga v oblaku nad Japonskim morjem povzroči sneženje na območju, ki ga vetrovi prečkajo. Hladni vetrovi iz Sibirije nosijo oblake nad Japonsko morje, kjer se zaradi stika z toplejšimi vodami vlaga kondenzira, kar povzroča intenzivno sneženje v japonskih predelih, obrnjenih proti Japonskemu morju. Na pacifiški strani hribov zrak postane suh in se dodatno ogreje zaradi Foehnovega pojava, kar posledično prinese suho vreme.
Aomori je obdan z gorami, kot so Hakkoda Mountains in Shirakami-Sanchi. Te gore delujejo kot naravne ovire, ki prisilijo vlažne vetrove, da se dvignejo in kondenzirajo, kar povzroča intenzivno sneženje. Gorska veriga zagotavlja, da se sneg nabira na teh območjih, kar povečuje skupno količino snega. V Aomoriju so letne količine snega izjemne, pogosto sneži od novembra do aprila. Skoraj vsako leto zapade več kot 4m snega, so pa tudi leta, ko pade več kot 6m.
Hiše imajo strme strehe, da sneg zdrsne, in okrepljene strukture za prenašanje teže snega. Okna so pogosto dvojno zastekljena, da zadržijo toploto. Mesto ima razvejane podzemne prehode in ogrevane pločnike. Posebni vlaki s snežnimi plugi in grelniki tirnic omogočajo nemoten železniški promet. Odstranjevanje snega je del vsakdana. Skupnost se združuje pri čiščenju cest in streh. Tradicionalno se prirejajo “yuki no ke”, skupnostne akcije odstranjevanja snega.
“Yuki no ke” (雪のけ) je japonski izraz, ki dobesedno pomeni “odstranjevanje snega”. V Aomoriju, kjer zime prinašajo neizmerne količine snega, “yuki no ke” predstavlja več kot le fizično dejanje – je globoko zakoreninjena tradicija, ki povezuje skupnost in odraža način življenja v tem zasneženem mestu. Sosedje in družine se združujejo v ekipah, da skupaj očistijo ceste, pločnike in strehe. To ni le učinkovito, ampak tudi krepi skupnostne vezi. Starejši prebivalci delijo svoje izkušnje in tehnike z mlajšimi, prenašajoč modrost in tradicijo iz roda v rod.
Zanimiv mi je bil podatek, da letališče tam ni nikoli odpovedalo leta zaradi snežnih padavin, ker to se v Tokiu pri le 10cm redno dogaja. Letališče je nekoliko višje, na nadmorski višini 198m, kjer pade še veliko več snega, največ od vseh letališč na Japonskem. Razlog je preprost letališče ima posebno ekipo za čiščenje snega, imenovana White Impulse, ekipa 38 plugov redno čisti 3km dolgo letališče in nikoli ni večjih problemov.
Vstopili smo v zadnji zimski mesec februar. Tudi drugi mesec, januar, je bil toplejši, odstopanje pa je bilo še nekoliko večje kot decembra. V Ljubljani je bila povprečna temperatura 4,0 °C. Odstopanje je bilo v Ljubljani +3,0, na letališču Portorož +2,8 °C, v Celju +3,5 °C in na Kredarici +1,2 °C. Imeli smo enega toplejših januarjev v zadnjih letih.
Januar je bil podpovprečno osončen, razen v visokogorju, kjer je bilo sonca nekoliko več kot običajno. Najmanj sonca smo imeli v notranjosti, kjer je bil primanjkljaj sonca nekoliko večji, sijalo je le 74% dolgoletnega povprečja. Za razliko od decembra smo imeli na 4 postajah, ki sem jih analiziral(Celje, Ljubljana, Portorož in Kredarica)povsod več padavin od dolgoletnega povprečja. Največje odstopanje je bilo na Kredarici, kar 71%, najmanjše pa v Celju, kjer je bilo padavin 24% nad dolgoletnim povprečjem. Na državnem nivoju je bilo verjetno temperaturno odstopanje okoli 2,9 °C nad 1991-2020.
Southern Oscillation index(SOI) je ključni kazalnik za spremljanje interakcije med atmosfero in oceanom v tropskem Tihem oceanu. SOI meri razliko v zračnem tlaku na morski gladini med Tahitijem in Darwinom v Avstraliji. Pozitiven SOI, kar je zadnjih 16 dni, pomeni, da je tlak nad Tahitijem višji kot nad Darwinom, kar je značilno za La Nina pogoje.
Močan pozitiven SOI, kot ga imamo trenutno, nakazuje na okrepitev vzhodnih vetrov nad tropskim delom Tihega oceana, kar spodbuja hlajenje površinskih voda in s tem krepi La Nino.
Predstavljajte si MJO kot tekača na dolgih progah, ki teče proti vzhodu. Med normalnimi pogoji je pot sorazmerno lahka. Med okrepitvijo La Nine pa veter močno piha proti zahodu, kar pomeni, da mora tekač teči proti vetru. Poleg tega je cesta(ocean) hladnejša in manj udobna za tek. Zaradi tega se tekač(MJO) upočasni ali začasno ustavi v določenih fazah.
Takole izgledajo anomalije v februarju ob La Nini in fazi 7. Zeleni okvir kaže na srednjo do visoko zanesljivost
Tista zima je bila precej slaba, vse do februarja. December je bil podoben kot letošnjo zimo, januar je bil še nekoliko toplejši. Spomnim se, kako je februarja 2018 upočasnitev MJO v fazi 7 povzročila pravo spremembo v atmosferi in zlom vrtinca, ki se je zgodil sredi meseca. MJO je kot nekakšen utripač v tropskem ozračju, ki potuje okoli sveta, in ko se ustavi v fazi 7, lahko sproži valove, ki segajo vse do Arktike. Predstavljajte si, da vržete kamenček v mirno jezero. Začetni valovi so majhni, a potujejo daleč in vplivajo na vse na svoji poti. Ko se MJO upočasni, lahko okrepi atmosferske valove, ki se dvigajo navzgor in vplivajo na polarni vrtinec. To lahko povzroči, da se vrtinec oslabi ali celo razdeli, kar odpre vrata hladnemu arktičnemu zraku, da se spusti južneje. Posledično lahko doživimo nizke temperature in sneženje. Danes je mnenje o tej zimi, da je bila snežena, čeprav je bil občutek takrat ob tem času podobno slab kot takrat.
Jutri bo na Primorskem pretežno jasno, drugod bo zmerno oblačno, v ljubljanski kotlini in ponekod na severu se bo megla zadržala nekoliko dlje. Najvišje temperature bodo med 4 °C in 9 °C, na Primorskem do 16 °C.
V ponedeljek bo na Primorskem in v višjih legah pretežno jasno, drugod bo po nižinah zjutraj in dopoldne nizka oblačnost, ki se lahko ponekod zadrži tudi dlje. Ponekod bo pihal šibak vzhodni veter, na Primorskem šibka do zmerna burja, najvišje temperature bodo med 2 °C in 7 °C, na Primorskem do 13 °C.
Po prehodnem manjšem poslabšanju vremena se bo v naslednjih dneh vzpostavilo nad našimi kraji območje visokega zračnega pritiska. V višinah bodo prevladovali vetrovi severnih smeri, ki bodo zlasti na Primorsko prinesli veliko sonca, drugod pa bo po nižinah vsaj v jutranjem in dopoldanskem času precej nizke oblačnosti. To velja predvsem za ljubljansko kotlino, kjer zna biti megla trdovratnejša. V začetku tedna bo tudi pihal šibak severovzhodni do vzhodni veter, na Primorskem pa bo pihala šibka do zmerna burja.
V torek bo vreme podobno, na Primorskem in v višjih legah bo večinoma sončno, drugod po nižinah pa bo zjutraj in dopoldne nizka oblačnost, ki se lahko ponekod zadrži tudi dlje. Najvišje temperature bodo med 1 °C in 6 °C, na Primorskem do 12 °C.
Temperature bodo primerne letnemu času in ne bodo veliko odstopala od dolgoletnega povprečja.
V sredo bo pretežno jasno, zjutraj in dopoldne bo ponekod po nižinah nekaj nizke oblačnosti, na Primorskem bo pihala šibka burja, najvišje temperature bodo med 3 °C in 8 °C, na Primorskem do 14 °C.
Predvsem zaradi jutranjih temperatur, ki bodo ob jasnini lahko kar nizke. In bodo ob jasnih nočeh tudi na Primorskem blizu ničle.
V četrtek bo pretežno jasno, zjutraj in dopoldne bo ponekod po nižinah nekaj nizke oblačnosti, ponekod bo pihal vzhodni veter, na Primorskem se bo burja nekoliko okrepila. Najvišje temperature bodo med 4 °C in 9 °C, na Primorskem do 14 °C.
Več dinamike je videti ob koncu naslednjega tedna. Verjetno bomo na meji med obema zračnima masama polarno, ki se bo pomikala proti jugu, in toplejšo, ki se bo dvigala iz Sredozemlja. Srečanje teh zračnih mas nad Alpami povzroči dvig toplega zraka nad hladnega, kar vodi v nestabilnost in nastanek višinske motnje.
O obliki padavin, ali sploh bodo, je še zaenkrat prezgodaj, se pa po večini modelov možnost za padavine poveča. Najbolj izstopa AIFS, ki daje obilne padavine in večina v snegu za notranjost Slovenije.