Zima 1962/1963 je bila najhladnejša v zgodovinskih zapisih v mnogih srednjeevropskih državah. Povprečne temperature decembra, januarja in februarja (DJF) so bile za 0,5°C nižje od druge najhladnejše zime (1940) v Nemčiji(meritve izvajajo od leta 1880). Ekstremni mraz se je razširil čez velike dele celinske Evrope, od vzhodnih in severnih območij Baltskega morja do zahodne Evrope, kar je imelo dobro dokumentirane vplive na ljudi in ekosisteme. IJsselmeer in Bodensko jezero sta zamrznila, prav tako reki Rona in Ren ter deli Baltskega morja.
Povprečna temperatura v Ljubljani v zimskem času med leti 1952 in 2024. Nekoliko manjše odstopanje je bilo sicer tudi v zelo mrzlih zimah 1909, 1929, 1940 in 1947. V rumenem so zime z qbo e in nizko sončno aktivnostjo.
Nad severnim Atlantikom in Grenlandijo je prevladovala pozitivna anomalija geopotencialne višine nad Islandijo in zahodno Skandinavijo, medtem ko se je negativna anomalija raztezala čez celino od atlantske obale Iberskega polotoka do zahodne Rusije.
Na zemeljskem površju so pozitivne tlačne anomalije nad Islandijo in negativne anomalije zahodno od Iberskega polotoka ter čez Sredozemlje povezane z negativno anomalijo v indeksu severnoatlantskega nihanja (NAO). Čeprav NAO ni bil izjemno negativen, saj je bilo nizkotlačno območje premaknjeno proti vzhodu od Azorov, sta bila jet stream in z njim povezani zahodni vetrovi razdeljena in premaknjena daleč na sever in jug od svojega običajnega položaja. Ta anomalija v atmosferskem kroženju je spodbujala vzhodne in severovzhodne vetrove ter dotok hladnega zraka v celinsko Evropo, kar je povzročilo izjemno hladne izbruhe nad srednjo Evropo. Pomembno je omeniti, da so v zimskem času 1963 blokirane anticiklonske razmere nad severozahodno Evropo vztrajale večino zime, kar je povzročilo precej stacionarne, hladne vzhodne vetrove. Ti hladni pogoji so bili dodatno okrepljeni zaradi prisotnosti snega z izjemno visokim albedom, ki je odbijal sončno sevanje. Evropski temperaturni vzorec je bil vpet v temperaturne anomalije severne poloble s hudim mrazom nad vzhodnimi delom ZDA in zelo milimi razmerami nad Labradorjem in Aljasko. Sicer pa je bila tisto zimo nizka sončna aktivnost in stratosferski vzhodnik(qbo east), kar ustvarja pogoje za mrzlo in sneženo zimo, ki smo jo ob teh parametrih videli tudi v 1985, 1996 in 2006.
Temperaturne anomalije so bile najnižje nad Evropo in vzhodnim delom ZDA. V Ljubljani je bilo odstopanje -5,9 °C glede na 1991-2020.
V poznem januarju 1963 je prišlo do nenadnega stratosferskega segrevanja s pripadajočim oslabljenim polarnim vrtincem, kar je morda pomagalo ohranjati vztrajnost nenavadnih razmer skozi februar v Evropi. Vztrajna šibka stanja stratosferskega polarnega vrtinca so znana, da so povezana s hladnimi razmerami nad Evropo.
Na splošno zima 1963 služi kot kanonična ponazoritev izjemno hladne srednjeevropske zime. Če bi se evropska zima podobne intenzivnosti kot leta 1963 ponovno pojavila v današnjem svetu, bi skoraj zagotovo imela hude družbene posledice: izjemno nizke zimske temperature povzročajo škodljive vplive v mnogih sektorjih, kot so zdravje, transport, infrastruktura in energija. Kot primer v zdravstvenem sektorju so hladni ekstremi povezani s povečanjem respiratornih bolezni, ki prizadenejo zlasti starejše in bolj ranljive prebivalstvo, ter povečano smrtnost zaradi srčno-žilnih bolezni. Ranljive skupine, kot so začasna delovna sila, zunanji delavci ali prebivalstvo z nižjimi dohodki, z nezadostnimi ali negotovimi prebivališči ter nezadosten dostop do energije ali goriva, so lahko prav tako močno prizadete. Kot še en primer je energetski sektor posebej prizadet zaradi hladnih ekstremov. Na strani povpraševanja obstaja tesna povezava med temperaturo in povpraševanjem po ogrevanju. Na strani ponudbe so številni pretekli dogodki, kot je bil v Teksasu februarja 2021, povzročili izpade električne energije ali skoraj izpade zaradi preobremenitve električnega omrežja ali nezadostne proizvodnje energije. Kombinacija visokega povpraševanja in nizke ponudbe lahko vodi do povezanih cenovnih skokov za elektriko ali zemeljski plin zaradi nizkih zimskih temperatur, kar lahko celo vodi do pomanjkanja energije ali goriva in smrtnosti ranljivih skupin. Glede na ranljivost različnih sektorjev na izjemno nizke temperature v Evropi in drugod je prilagajanje na te dogodke, kot je zimska pripravljenost energetskega sektorja ali pripravljenost na hladne valove in načrti za izredne razmere v zdravstvenem sektorju, ključnega pomena. Vprašanje prilagajanja je lahko posebej pomembno v kontekstu tekočih družbenih preobrazb v Evropi, kot sta staranje prebivalstva in preobrazba energetskega sistema z večjim deležem obnovljivih virov energije v mnogih evropskih državah.
Študija, ki je bila narejena pred letom dni, postavlja dve vprašanji kako bi izgledala zima 1963 danes? In drugič, ali so temperature iz leta 1963 še danes mogoče v srednji Evropi? Postopek analogov je tukaj uporaben, saj je bila zima 1963 na dnevni ravni precej vztrajno hladna, vendar je bilo še več let, ki so pokazala hladna obdobja na krajših časovnih skalah. Termodinamični prevod razkriva, da bi bila zima 1963 približno 1,4 °C toplejša v današnjem podnebju, v Nemčiji.
Zima 1963 nad Evropo(-6,3 °C anomalija DJF glede na 1981-2010) in njen prevod v današnje podnebje na podlagi metode “analognega premika”. Slika b predstavlja dejansko stanje pozimi 1963, slika c prostorske anomalije za hipotetično zimsko kroženje leta 1963 v današnjem podnebju z uporabo metode “termodinamične translacije”, ki temelji na analogih kroženja. Slika d pa predstavlja razliko med c in b, ki jo lahko razlagamo kot termodinamično spremembo, pogojeno z atmosfersko cirkulacijo pozimi 1963.
Temperature ki so bile pozimi leta 1963 so na podlagi statistične analize GEV možne, čeprav zelo malo verjetne (najboljša ocena dogodka z vračilnim obdobjem 371 let) Nedavna študija je pokazala, da so zimske temperature tako hladne kot leta 1963 v Franciji še vedno možne, vendar danes zelo malo verjetne.
Poleg tega so raziskave pokazale, da so prostorski vzorci anomalij temperature, kroženja in albeda v kombinaciji z najhladnejšimi opazovanimi in dvema najhladnejšima simuliranima zimama izjemno podobni med zimo 1963 in najhladnejšimi simulacijami zime v CESM21. To pomeni, da so variabilnost atmosferskega kroženja in površinski albedo ključna neposredna gonilnika sezonsko-merskih hladnih zimskih temperatur nad Nemčijo in srednjo Evropo.
Zimske temperature hladnejše kot leta 1963 so malo verjetne, vendar so v današnjem podnebju še vedno možne v srednji Evropi. (a, b) Zgodbe o hipotetičnih ekstremno hladnih zimskih temperaturah nad Nemčijo. (a) Izjemno hladna zima 2020-ih v CESM2, pridobljena z “povečanjem modela”. Začetni datumi prvega modela so v obdobju od 1. do 15. decembra (svetlo modri ansambel), drugi začetni datumi pa v obdobju od 1. do 15. januarja (temno modri ansambel). (b) Verjetnostne porazdelitve ERA5 (1950–2023), CESM2-LE (1950–2023) in CESM2-ETH (2006–2035) se primerjajo z najslabšimi zimskimi zgodbami, ki jih ustvarja vzorčenje empiričnega pomena modela CESM2 in stohastičnega vremenskega generatorja (SWG) na podlagi ERA5. Obe metodi zgodbe kažeta, da so izjemno hladne zimske temperature v 2020-ih še vedno fizično možne.
Čeprav so takšne razmere malo verjetne, se bodo hladni ekstremi še naprej pojavljali v segrevajočem se podnebju. Zato je pomembno, da se izognemo morebitni prezgodnji nepravilni prilagoditvi na izjemno mile zimske razmere zadnjega desetletja v srednji Evropi.
Polarni vrtinec je obroč močnih zahodnih vetrov v stratosferi nad Arktiko, ki pozimi ohranja mrzel zrak omejen na polarno območje. Njegova moč in stabilnost močno vplivata na zimsko podnebje v srednjih zemljepisnih širinah, vključno z Evropo, Azijo in Severno Ameriko. SSW so dogodki, kjer pride do nenadne oslabitve ali celo razpada polarnega vrtinca. Tradicionalno se SSW definirajo, ko se povprečen zonalni veter na 60°N in 10 hPa spremeni iz zahodne v vzhodno smer. Ti dogodki lahko povzročijo ekstremne vremenske razmere v zmernih geografskih širinah, kot so mraz in povečano možnost sneženja.
Povprečne vrednosti zonalnega vetra (m/s) od 1000 hPa do 1 hPa (90° S – 90° N). Za prelom vrtinca je pomembna točka pri 60°N in 10 hPa, kjer piha veter s povprečno hitrostjo 50m/s proti vzhodu
Proces oslabitve polarnega vrtinca se je že začel. Aktivnost sinoptičnih valov nad Pacifikom in Atlantikom je povečana. Povečana aktivnost sinoptičnih valov povzroča okrepljeno, navzgor usmerjeno propagacijo valovne energije v stratosfero. Ta energija bo integrirala s stratosferskim polarnih vrtincem, oslabila njegov tok in bo povzročila destabilizacijo. Zadaj stoji tudi MJO, ki je prišel v fazo 6 in bo imel zelo pomemben vpliv na polarni vrtinec. Največji dejavnik pa je krepitev planetarnega vala 2. Krepitev tega vala je pogojena z močnimi troposferskimi anticikloni, zlasti nad Uralom, ki povzročajo spremembe v zračnih tokovih. Verjetno pa ne posebej močna faza 6 ne bo pripeljala do razcepa polarnega vrtinca, kar se je zgodilo leta 2018, ampak samo do njegove oslabitve.
Jutri bo pretežno jasno, ponekod bo zjutraj nekaj kratkotrajne megle, najvišje temperature bodo med 5 °C in 10 °C, na Primorskem do 15 °C.
Naša sredina napoved, da bo prva dekada prinesla suho vreme in precej sonca, se uresničuje. Pri padavinskih dogodkih pa je napoved za teden ali več naprej vedno loterija. Sploh pri teh višinskih jedrih hladnega zraka, ki »eksplodirajo« pod anticikloni. Ta hladna jedra delujejo kot motorji, ki poganjajo vertikalno gibanje zraka. Ko se topel, vlažen zrak dvigne in pride v stik s hladnim jedrom, se lahko hitro ohladi in kondenzira, kar povzroči nastanek oblakov in padavin. Zato lahko včasih doživimo nenadne vremenske spremembe, ki jih na prvi pogled ne bi pričakovali. In tokrat bo tako jedro nastalo zahodneje od nas.
V četrtek bo v zahodni Sloveniji in na Primorskem večinoma sončno, drugod se bo oblačnost od severovzhoda povečala, zapihal bo vzhodni veter, na Primorskem šibka do zmerna burja, najvišje temperature bodo med 2 °C in 7 °C, na Primorskem do 14 °C.
Ni nujno, da je ta napoved končna, lahko pride do korekcij, vendar zaenkrat kaže, da bo ob koncu tedna prišlo le do manjših krajevnih padavin. Meja sneženja bo razmeroma nizko.
V petek bo pretežno oblačno, ponekod bo pihal šibak vzhodni veter, šibka burja na Primorskem bo čez dan ponehala. Najvišje temperature bodo med 0 °C in 5 °C, na Primorskem do 11 °C.
Do tega poslabšanja pa nas čakajo sploh v zahodni Sloveniji in na Primorskem zelo lepi dnevi s precej sonca in z mrzlimi jutri. Zjutraj bo ponekod nekaj kratkotrajne megle, vendar zrak bo dovolj suh, da se bo ta, kjer se bo pojavila hitro razkrojila.
Ob jasnih nočeh, ki bo vztrajala do petka, bodo jutranje temperature razen na Primorskem večinoma negativne
V soboto bo oblačno, ponekod bodo nastajale manjše krajevne padavine, proti večeru bo na Primorskem zapihala šibka burja. Najvišje temperature bodo med 2 °C in 7 °C, na Primorskem do 12 °C.
V nedeljo bo spet več sončnega vremena, z nekaj jutranje megle ponekod po nižinah. Na Primorskem bo pihala šibka burja, najvišje temperature bodo med 4 °C in 10 °C.
Kaže, da bo prišlo v troposferi do povezave med pacifiškim in atlantskim anticiklonom. Glavni krivec je seveda dogajanje v stratosferi. Eden od rezultatov teh stratosferskih in troposferskih interakcij je pričakovana negativna vrednost Arktične oscilacije (AO) in Severnoatlantske oscilacije (NAO).
Negativna AO pogosto pomeni večji pritisk nad Arktiko in nižji tlak v srednjih zemljepisnih širinah, kar lahko prinese hladnejše obdobje za Evropo in Severno Ameriko. Podobno lahko negativna NAO pomeni šibkejše zahodne vetrove in posledično hladnejše razmere nad Evropo. Bomo videli, kateri vdor proti Sredozemlju bo bolj prevladal, ali tisti z zahoda ali tisti z vzhoda. Zaenkrat pa kaže tudi na suho drugo februarsko dekado.