V prvi dekadi februarja nas čaka večinoma suho in hladno vreme

29. januarja, 2025

V zadnjem prispevku sem vam predstavil srednjeveško segrevanje. V razvoju podnebja na Zemlji v zadnjih tisoč letih se omenja tudi tako imenovana mala ledena doba. To so bila obdobja z nižjimi temperaturami, ki se kažejo s hitro rastjo ledenikov v mnogih krajih na našem planetu. Običajno se uvršča v obdobje od 14.(1300) do 19.stoletja(1900). V tem obdobju so se pogosto pojavljale ostre zime, ki so obrobna morja zamrznila in ni manjkalo neugodnih vremenskih razmer. Te so pogoste prispevale k manjši letini. Imele se škodljive socialno-ekonomske učinke, kot je prisilni umik ljudi v gorskih regijah na nižje ležeča območja. Videz ledenih zim dokumentirajo tudi slike nizozemskih mojstrov, ki prikazujejo drsanje po zamrznjenih kanalih. Podrobnejše preiskave pa kažejo, da poletja morda niso bila hladna, temveč je bila značilna velika variabilnost – od normalnih do ekstremno vročih do hladnih.

Zima na Nizozemskem sredi 17.stoletja, kot jo je upodobil nizozemski mojster Hendrick Avercamp

Čeprav gre za razmeroma dobro znano podnebno nihanje, podrobnejši pogled razkriva, da zgoraj omenjeni časovni okvir ni povsem pravilen. Z rekonstrukcijo zgodovinskih temperaturnih serij z vse Zemlje ugotavljamo, da so se najhladnejša obdobja pojavila v različnih delih sveta v različnih časih. V vzhodnem Tihem oceanu so bile najnižje temperature v 15.stoletju v severozahodni, v 17.stoletju v srednji Evropi pa šele v 19.stoletju. Najbolj prizadeti so bili Evropa, severni Atlantik in Grenlandija. Zato bi jo morda bolj natančno imenovali evropska mala ledena doba. Toda tudi hladne zime v Evropi so delno izravnale toplejše zime v drugih delih sveta.

Dejstvo, da mala ledena doba ni bil globalni pojav, ki se je sinhrono pojavljal po vsem svetu, pomeni, da morajo biti vzroki za njen nastanek in trajanje nekoliko bolj zapleteni. Zmanjšanje sončne aktivnosti, ko se količina energije, usmerjene iz Sonca na Zemljo, zmanjša, se pogosto šteje za razlog za hlajenje. Toda vpliv sončne aktivnosti je največ nekaj desetink stopinje. Veliko pomembnejši vpliv so verjetno imeli vulkanski izbruhi, ki so privedli do izmetavanja ogromnih količin žveplovih aerosolov v stratosfero, kar je nato povzročilo padec temperatur zaradi zaščite Zemljine površine. Vendar pa je tudi ta dejavnik le omejenega trajanja, vendar je notranja variabilnost in nihanje podnebja verjetno prispevala k dolgotrajnejšemu hladnejšemu podnebju.

Novejše študije kažejo, da je bil eden najpomembnejših dejavnikov pri hlajenju sprememba oceanskega kroženja. Konec 14.stoletja je verjetno prišlo do začasne okrepitve transporta tople morske vode na Arktiko, kar je privedlo do množičnega taljenja morskega ledu in njegove razdrobljenosti. Kasneje so velike količine tega ledu prodrle v Atlantik, kjer je na eni strani ohladil vodo in zmanjšal slanost morske vode, kar je povzročilo znaten padec temperature v severnem Atlantiku. Spremembe v oceanih so seveda vplivale na spremembe na sinoptično cirkulacijo in poti gibanja manj globokih tlakov, ki prinašajo manj toplote na zemljo.

Na koncu je treba poudariti možnost vpliva spremembe količine vpadnega ultravijoličnega sevanja(odvisno od sončne aktivnosti) na porazdelitev temperature in vetra v stratosferi. Stratosferski polarni vrtinec, ki pa vpliva tudi na dogodke v spodnjih plasteh. Rezultat pozimi je lahko vztrajen, blokirajoč visok tlak nad severno Evropo, ki usmerja dotok hladnega kontinentalnega zraka s severovzhoda.

Razvoj števila sončnih peg (zgoraj), odstopanja temperature zraka za severno poloblo glede na povprečje za obdobje 1961-1990 (sredina) in optična debelina aerosolov, ki dokumentirajo vpliv vulkanske aktivnosti (višje vrednosti vodijo do večje zaščite Zemljine površine pred sončno energijo) (spodaj)

Skratka, v zadnjem obdobju so se pojavila mnenja, ki dvomijo v samo ime male ledene dobe. Če primerjamo na primer odstopanje povprečne letne temperature na celotni severni polobli s povprečjem 1961-1990, ugotovimo, da je bilo to obdobje večinoma le 05 °C hladnejše. V ledenih dobah so bile temperature od 4 °C do 8 °C nižje kot v prejšnjem stoletju in niso trajale več sto let, temveč več deset tisoč let. Logično je, da tudi ledena doba z oznako “majhna” pomeni bistveno hladnejše obdobje pri ljudeh. Vendar, kot kaže temperaturna serija iz osrednje Anglije, ki je na voljo od leta 1659, je po najhladnejši zimi 1683/84 dve leti kasneje bila ena od desetih najtoplejših zim v celotni zgodovini več kot 360 let opazovanja.

Odstopanja povprečne temperature zraka v osrednji Angliji v primerjavi s povprečjem 1961-1990

Večji del vzhodne Evrope brez snežne odeje

Januar bo imel pri nas temperaturno odstopanje okoli +3 °C več od dolgoletnega povprečja, kar je nekoliko več od predvidevanj. Naša napoved je bila, da bo med +1 °C in +2 °C. Sicer pa je precej podobno drugod po Evropi.

Temperaturno odstopanje v Evropi v decembru in januarju(vir weatherbell)

V letošnji zimi sploh še ni bilo večjega arktičnega vdora s Sibirije. To se čuti tudi v vzhodni Evropi. Zahodni del vzhodne Evrope je popolnoma brez snega. Razmere so precej nenavadne tudi v Moskvi, kjer sploh nimajo snega. To je precej nenavaden dogodek lani smo imeli konec januarja 50cm snega in podobno je bilo tudi v preteklih letih. V zadnjih 30 letih je bilo tam ogromno snega prvo večje pomanjkanje je bilo leta 2007, vendar je tudi takrat konec januarja zapadel sneg.

Sneg v Moskvi v zadnjem letu – decembra 2024, je tu ležalo do 20 cm, vendar ga je močno nadpovprečno topel januar ta sneg stopil(vir weatheronline)

Polarni vrtinec kaže znake destabilizacije

Polarni vrtinec je stalna cona nizkega zračnega pritiska, ki se nahaja nad polarnimi območji. Ta cona obsega hladen zrak in močne vetrove, ki krožijo okoli polarnega območja v smeri urinega kazalca na severni in v obratni smeri na južni polobli. Občasno se polarni vrtinec destabilizira zaradi različnih dejavnikov. Če se zlomi oziroma destabilizira, lahko povzroči prenos hladnejšega zraka v zmerne geografske širine.
Ko se je začel proces krepitve polarnega vrtinca, je bil oktobra polarni vrtinec precej šibek. Brali smo, da že 40 let ni bil tako šibek v tem obdobju, nato pa je njegova moč hitro naraščala in občasno je bil tudi rekordno močan. To je tudi eden glavnih vzrokov, zakaj nismo imeli več zimskega vremena. Seveda je zaenkrat težko reči, kakšen vpliv bo to imelo na našo troposfero.

Primer destabilizacije polarnega vrtinca po GFS izračunu na višini 10mb(klikni sliko!)

V prvi februarski dekadi nas čaka hladnejše in suho vreme s precej sonca

Včerajšnji prehod vremenske fronte je prinesel le manjšo ohladitev. Ostajamo pa pod južnimi vetrovi, kajti proti zahodnemu delu Sredozemlja se poglablja nov ciklon.

Jutri bo večinoma sončno, zjutraj bo ponekod po nižinah megla ali nizka oblačnost, ki se lahko v ljubljanski kotlini zadrži dlje časa, najvišje temperature bodo med 9 °C in 15 °C.

Od juga bo vse dni pritekal topel zrak, zato bodo tudi jutri razmeroma toplo. Vseeno pa nekoliko manj kot zadnje dni. Pod toplejšimi vetrovi bomo ostali do sobote. Januar se bo končal z močno pretoplim vremenom, čez dan bodo temperature bolj pomladne, saj bodo povečini presegale 10 °C.

V petek bo spremenljivo oblačno in suho vreme, zvečer in v noči na soboto se bodo ponekod pojavljale manjše krajevne padavine, meja sneženja bo na okoli 800m. Ponekod bo pihal jugozahodni veter, ki bo popoldne obračal ponekod na vzhodu v severovzhodno smer. Najvišje temperature bodo med 8 °C in 14 °C.

V noči na soboto ob prehodu oslabljene fronte lahko pričakujemo manjše krajevne padavine z razmeroma nizko mejo sneženja, vendar brez snežne odeje po nižinah. Pa tudi tla so zdaj zelo topla. Nato bo severni zračni tok prinesel bolj suho obdobje, ki bo verjetno trajalo kar nekaj časa.

V soboto bo sprva oblačno in hladneje, čez dan in popoldne se bo delno razjasnilo. Pihal bo šibak vzhodni veter, na Primorskem šibka burja. Najvišje temperature bodo med 2 °C in 8 °C, na Primorskem do 13 °C.

V nedeljo bo deloma sončno z občasno spremenljivo oblačnostjo, pihal bo šibak severovzhodni veter, na Primorskem bo pihala šibka do zmerna burja, najvišje temperature bodo med 2 °C in 8 °C, na Primorskem do 13 °C.

Prva februarska dekada prinaša hladnejše temperature glede na 1991-2020

Nad območjem Alp bo možnost za padavine razmeroma majhna

V ponedeljek bo deloma sončno z nekaj spremenljive oblačnosti, na Primorskem bo pihala šibka do zmerna burja, najvišje temperature bodo med 2 °C in 7 °C, na Primorskem do 12 °C.

Kot smo napovedali prva dekada bo po verjetnostnem režimu spodaj pod vplivom območja visokega zračnega pritiska oz. blokade nad Skandinavijo.

In če smo prej pisali o destabilizaciji polarnega vrtinca, smo prišli do njenega vzroka. Prenos energije oz. toplote proti severu bo znaten. Azorski anticiklon se bo povzpel proti arktičnemu krogu. Toplejši zrak iz troposfere se bo dvigal proti stratosferi in temperature se bodo verjetno kar močno dvignile in moč zonalnih vetrov bo padla.