V srednjeveškem toplem obdobju se je začel razvoj Evrope, do konca meseca bo spremenljivo, vetrovno in toplo

Obdobje od 8. do 14.stoletja(med 750 in 1350) se pogosto imenuje tako imenovano srednjeveško toplo obdobje. V tem času so Vikingi naselili obalo Grenlandije. Območje polj v Evropi se je razširilo in pridelki iz njih so se povečali. To obdobje z nadpovprečnimi temperaturami včasih imenujemo tak imenovani podnebni optimum, včasih pa ga primerjamo tudi s trenutnim globalnim dvigom temperature zraka. Če pa podrobneje pogledamo potek in regionalni pojav toplejšega obdobja v srednjem veku, ugotovimo, da za razliko od trenutnega dviga temperature to ni bil globalno sinhroni dogodek. Z drugimi besedami, v različnih delih sveta je srednjeveško segrevanje doseglo vrhunec v različnih časih z nastopom vrha toplega vremena, ki se je razlikoval do približno 400 let. Po drugi strani pa je trenutno segrevanje izjemno sinhroni dogodek, ki se istočasno dogaja na 99% našega planeta.

Razširjena ideja o globalni veljavnosti srednjeveškega segrevanja je lahko povezana z dejstvom, da je bilo veliko podatkov o razvoju podnebja v preteklosti pridobljenih predvsem iz Evrope, kjer se je to segrevanje zgodilo približno ob istem času. Poleg tega je bila na nekaterih območjih Evrope, zlasti v severnem delu Atlantika, temperatura za 1 do 2 °C višja kot v prejšnjem in naslednjih obdobjih, kar je med drugim spodbudilo Vikinge pri kolonizacijskih dejavnostih proti Grenlandiji in Novi Fundlandiji. Navsezadnje so višje temperature v tem času jasno vidne iz ledenih jezer, posnetih na Grenlandiji. Šele z uporabo podatkov iz drugih delov sveta in njihovo sintezo je bilo dokazano, da ne gre za globalni dogodek. V tistem času je bilo bistveno hladnejše v tropski pacifiški regiji, pa tudi v notranjosti Azije. Pri tem gre tudi za padavinske spremembe. Majevska civilizacija je takrat doživljala ogromno sušo in verjetno ne bi govorila o podnebnem optimumu.

Odstopanja temperature zraka za rekonstruirano temperaturno serijo za obdobje od 950 do 1250 v primerjavi s povprečjem 1961-1990

Rekonstrukcija temperaturnih odstopanj od povprečja 1961-1990 za tri območja – modro osrednjo Anglijo, rdečo severno poloblo in zeleno zmerno severno poloblo poleti. Očitno je, da se je srednjeveško toplo obdobje pomembno manifestiralo le regionalno, v Angliji, kjer se je na primer razširilo območje, kjer je bilo mogoče gojiti vino. Po drugi strani pa to obdobje ni imelo pomembnega globalnega vpliva na povprečno temperaturo

Za regionalno povišanje temperatur verjetno ni bil razlog ogljikov dioksid ali drugi toplogredni plini, ker bi imeli globalni vpliv. V tem času je prišlo do zmanjšanja vulkanske aktivnosti in predvsem povečanja sončne aktivnosti.

Rekonstrukcija sončne aktivnosti od 9. stoletja (sestavljena na osnovi ogljikovega radionuklida

Spremembe v oceanskem kroženju so prav tako pomembno prispevale k segrevanju. Verjetno je nastalo nihanje, podobno tistemu, ki ga danes imenujemo ENSO, vendar z večjo intenzivnostjo in trajanjem. Spremenil se je tudi tok nad severnim Atlantikom, kar je pripomoglo k premiku toplejših in bolj vlažnih zračnih mas v severno Evropo. To je podprla tudi sprememba oceanskega kroženja, ki je privedla do okrepitve transporta tople vode na skrajni sever. Posledično je to pomembno vplivalo na razmere na Grenlandiji, skrajnem severovzhodu Severne Amerike, pa tudi na severu Azije in Afrike. Stabilnost in dolgo trajanje srednjeveškega podnebnega optimuma je bila tudi posledica pozitivnih povratnih informacij med pozitivno fazo severnoatlantskega nihanja in fazo La Nina v Pacifiku. Z roko v roku s spremembami pretoka so šle spremembe v porazdelitvi padavin in pojav dolgotrajnih sušnih obdobij.

Rekonstrukcija temperaturnih odstopanj od povprečja 1961-1990 iz različnih lokacij in virov od leta 700 za severno poloblo, ki kaže neshrone temperaturne trende v različnih regijah, razen v zadnjih 100 letih

Nevihta Éowyn prinesla rekordne sunke vetra na Irskem

Nevihta Éowyn je bil izjemno močan ekstratropski ciklon, ki je včeraj najhuje prizadel Irsko in Škotsko. Rdeča opozorila so bila izdana po vsej Irski in Škotski. Oranžna in rumena pa so bila izdana ponekod v Walesu in Angliji. Poročila so pokazala, da je bila nevihta najmočnejša in najhujša, ki je prizadela Irsko od orkana Debbie leta 1961 z vetrnimi rekordi, ki so podrli 80-letni rekord za državo.

Posnetek zaslona opozorila v sili, ki so ga na svoj telefon dobili prebivalci v četrtek zvečer

Nevihta je bila posledica že omenjenega močnega curka in energije, ki so pred dnevi prizadeli ZDA.

Na postaji Mace Head v okrožju Galway je bil okoli 5:00 izmerjen rekorden sunek vetra 183km/h

Nad severnim delom Atlantika se poglablja nov bombni ciklon

Nad severnim delom Atlantika je eksplodiral nov ciklon, ki se bo v naslednjih urah še poglobil. Lahko govorimo o novem bomba ciklonu zračni tlak se bo dejansko spustil za okoli 35mb v 24 urah.

Animacija(klikni sliko!) poglabljanja ciklona nad severnim delom Atlantika(vir weatherbell)

Ne bo pa imel tako močnih sunkov vetra, kot ga je imel Eowyn. Nevihta pa bo imela južnejšo pot. Najmočnejše sunke po iconu je pričakovati v Rokavskem prelivu tam bodo sunki vetra čez 130km/h. Tudi drugod bo precej vetrovno, veter pa naj bi oslabel šele v torek.

Sunki vetra bodo spet orkanski(vir imweather)

Tudi pri nas bo vetrovno

Jutri bo na zahodu večinoma oblačno proti vzhodu pa vse več jasnine, zjutraj bo ponekod na zahodu rahlo deževalo, dež se bo čez dan in popoldne nekoliko okrepil in se razširil lahko tudi proti osrednji Sloveniji. Pihal bo jugozahodni veter, najvišje temperature bodo na severozahodu okoli 7 °C, drugod med 9 °C in 16 °C.

Območje Alp bo v naslednjih dneh pod vlažnimi južnimi do jugozahodnimi vetrovi. Na zahodu in v osrednji Sloveniji bo večinoma pretežno oblačno z občasnim dežjem, na vzhodu pa bo več sončnega vremena. Jutri nas bo dosegla vremenska motnja, ki bo prinesla padavine zlasti na Alpsko-dinarski pregradi, drugod bo padavin zelo malo. Meja sneženja bo na nadmorski višini okoli 1600m.

Največ padavin bo jutri na območju Julijcev, lokalno čez 100mm

V ponedeljek bo pretežno oblačno, na vzhodu bo še nekaj jasnine, čez dan se bodo padavine na zahodu spet okrepile in se razširile tudi proti osrednji Sloveniji, najvišje temperature bodo na severozahodu okoli 7 °C, drugod med 9 °C in 15 °C.

V začetku naslednjega tedna pa se bo Alpam bližala nova vremenska motnja. Še naprej bo zelo toplo, jugozahodni veter bo še nekoliko bolj izrazit in bo v ponedeljek zlasti v višjih legah dosegel sunke tudi do 120km/h. Po nižinah severovzhodne Slovenije pa do okoli 80-90km/h.

Pri nas bodo najmočnejši sunki jugozahodnega vetra v ponedeljek

V torek bo oblačno in še nekoliko topleje, na zahodu bo deževalo, padavine se bodo čez dan razširile tudi proti osrednji in popoldne najverjetneje proti vzhodni Sloveniji. Še bo pihal jugozahodni veter, ki bo popoldne slabel, najvišje temperature bodo na severozahodu okoli 7 °C, drugod med 11 °C in 17 °C.

Ker bodo jutra zelo topla bo tudi povprečna temperatura precej visoka.

Povprečna temperatura bo izjemno visoka, v zadnjih dneh bo znašala na vzhodu kar 8 °C nad 1991-2020!

Glavnina padavin bo padla v torek, ko nas bo prešla vremenska fronta, ponekod bo padlo ogromno padavin, to velja spet za gorski svet Julijcev, kjer bo lokalno do srede padlo več kot 300mm padavin, na vzhodu pa zaradi fenskega vpliva le nekaj mm.

Do srede bo v Julijcih padlo čez 300mm padavin

Od srede še naprej bolj oblačno, vpliv ciklona nad Sredozemljem bo vse manjši

V sredo bo spremenljivo oblačno, tu in tam bo padla kakšna kaplja dežja, najvišje temperature bodo med 10 °C in 15 °C.

Od srede bo sledilo bolj suho obdobje. Vpliv ciklonskega območja nad zahodnim Sredozemljem bo počasi slabel, krepilo pa se bo anticiklon nad severnim delom Evrope. Padli bomo pod bolj suh in hladnejši severni zračni tok. Prevladovalo bo suho vreme z nekaj jasnine in jutranjo in dopoldansko meglo po nižinah. Čeprav je vpliv kakega višinskega jedra v začetku februarja tudi možen.

V četrtek bo pretežno oblačno in večinoma suho, najvišje temperature bodo med 6 °C in 11 °C, na Primorskem do 15 °C.

Večji del Evrope bo v območju visokega zračnega pritiska

Severni vetrovi prinašajo suho vreme