V svetu, kjer se podnebne spremembe vse bolj kažejo v obliki ekstremnih vremenskih dogodkov, kot so vročinski valovi, dolgotrajne suše ali nenadne poplave, postaja natančno napovedovanje vremena na daljši rok ključnega pomena. Predstavljajte si, da lahko z uporabo umetne inteligence natančno rekonstruiramo mesečne anomalije temperature in padavin po vsej Evropi, in to samo na podlagi nekaj ključnih indeksov, ki opisujejo velike atmosferske vzorce. Prav to je tema nedavne študije, objavljene v reviji International Journal of Climatology, ki jo je vodil Alessandro Camilletti skupaj s sodelavci. Ta raziskava predstavlja preboj v klimatologiji, saj uvaja nelinearni model umetne inteligence, ki presega tradicionalne linearne metode in odpira vrata izboljšanim sezonskim napovedim. V tem članku bomo podrobno raziskali to inovativno pristop, njegove metode, rezultate in širši pomen za vsakdanje življenje, zlasti za bralce, ki spremljate vreme in njegove vplive na kmetijstvo, energijo ter vsakodnevne aktivnosti.

Shematski prikaz funkcije za napovedovanje podnebja, ki temelji na umetni inteligenci. Y (cilj) je mera določenih vidikov ekstrema (npr. intenzivnost, frekvenca itd.). Xpredi (napovedovalci) so načini spremenljivosti oziroma spremenljivke, ki opisujejo stanje komponente Zemeljskega sistema, ki vpliva na troposfero, kjer poteka ekstrem.
Začnimo pri osnovah: kaj sploh so evro-atlantski vremenski režimi? Ti režimi, pogosto označeni kot WR (Weather Regimes), so ponavljajoči se, relativno stabilni in vztrajni vzorci atmosferske cirkulacije, ki trajajo od 10 do 30 dni in močno vplivajo na vreme po Evropi. Prvič so jih opisali že v petdesetih letih prejšnjega stoletja, vendar so v zadnjih desetletjih postali ključni za razumevanje podnebnih variacij. V evro-atlantskem sektorju, ki obsega območje od 80° zahodne dolžine do 40° vzhodne dolžine in od 30° do 90° severne širine, raziskovalci identificirajo sedem glavnih režimov: Atlantic Trough (atlantska dolinaa), Zonal Regime (zonalni režim), Scandinavian Trough (skandinavska dolina), Atlantic Ridge (atlantski greben), European Blocking (evropski blokadni režim), Scandinavian Blocking (skandinavski blokadni režim) in Greenland Blocking (grenlandski blokadni režim). Ti režimi so povezani z velikimi telekonekcijami, kot je Severnoatlantska oscilacija (NAO), ki vpliva na to, ali bo zima v Evropi mila in mokra ali hladna in suha. Na primer, blokadni režimi pogosto prinašajo dolgotrajne visoke pritiske, ki lahko povzročijo ekstremne temperature, medtem ko zonalni tokovi prinašajo hitre spremembe vremena z atlantskimi frontami.

Slika prikazuje kompozite anomalij geopotencialne višine na 500 hPa za glavne režime (npr. Atlantic Ridge, Scandinavian Blocking itd.) nad Atlantskim oceanom in Evropo.
Tradicionalno so znanstveniki uporabljali linearne metode za oceno vpliva teh režimov na površinske spremenljivke, kot sta temperatura na dveh metrih višine in skupne padavine. Vendar te metode ne zajamejo kompleksnih, nelinearnih interakcij med režimi in lokalnim vremenom. Tu vstopi umetna inteligenca. Raziskovalci so razvili lahek nevronski mrežni model z približno 30.000 parametri, ki je sposoben rekonstruirati mesečne standardizirane anomalije temperature in padavin na evropski mreži z ločljivostjo 1° x 1°, ki pokriva območje od 20° zahodne do 30° vzhodne dolžine in od 35° do 70° severne širine. Model temelji na vhodnih podatkih, ki vključujejo mesečne povprečne indekse vremenskih režimov, enokodiran mesec v letu in leto samo, da zajame morebitne trende. Arhitektura modela je preprosta, a učinkovita: vhodni podatki gredo skozi linearni sloj, nato pa skozi dva ResNet bloka z ostanki povezavami, ki omogočajo globlje učenje brez izgube informacij. Ti bloki uporabljajo ReLU aktivacijske funkcije za nelinearnost, na koncu pa model izpiše prostorske vzorce anomalij, ki jih dopolnjujejo statični prostorski podatki, kot so širina, dolžina, maska kopno-morje in digitalni model terena.

Ilustracija arhitekture AI modela (npr. z ResNet bloki, vhodnimi indeksi režimov in izhodnimi prostorskimi vzorci anomalij).
Podatki za učenje modela prihajajo iz reanalize ERA5 Evropskega centra za srednjeročne vremenske napovedi (ECMWF), ki je ena najnaprednejših zbirk podatkov o vremenu od leta 1940 dalje. Za izračun režimov so uporabili geopotencialno višino na 500 hPa, standardizirane anomalije glede na klimatsko povprečje iz obdobja 1981–2010, zglajene s filtrom Savitzky-Golay in analizirane z glavnimi komponentami (EOF) ter k razvrščanju v skupine. Model so trenirali na podatkih od 1940 do 2005, validirali na 2006–2010 in testirali na 2011–2024. Za optimizacijo so uporabili Adam optimizator z prilagajanjem učne stopnje, dropout za preprečevanje preučevanja in kvadratno napako (MSE) kot izgubno funkcijo. Poleg tega so primerjali model z napovedmi ECMWF-ovega sezonskega sistema SEAS5, ki je bil popravljen za pristranskost z empiričnim kvantilnim preslikovanjem.
Rezultati študije so osupljivi in kažejo na superiornost AI pristopa. Pri uporabi sedmih režimov model natančno rekonstruira prostorske vzorce anomalij, čeprav podcenjuje ekstreme, kot so zelo visoke padavine do 200mm. V zimskem obdobju (december–februar) je povprečna absolutna napaka za temperaturo manjša od 1,5 K v zahodni, centralni in južni Evropi, koeficient korelacije anomalij (ACC) pa presega 0,5, kar kaže na dobro ujemanje z opaženimi podatki. Za padavine je napaka višja, vendar ACC še vedno presega 0,5 v večjem delu Evrope, razen v centralnih in vzhodnih delih. Poletni rezultati (junij–avgust) so nekoliko slabši zaradi večje vloge lokalnih procesov, kot je konvekcija, ki jih režimi manj neposredno vplivajo. Koeficient korelacije z referenčnim klimatskim povprečjem (CE) dosega približno 0,3 za zimsko temperaturo, medtem ko je poleti blizu ničle.

Barvni zemljevid Evrope z mesečnimi ali sezonskimi temperaturnimi anomalijami (npr. toplejše/rdeče, hladnejše/modro), idealno za zimo ali poletje. To vizualizira, kaj model rekonstruira.
Primerjava z linearnimi metodami, kot so regresije na dominantne režime, kaže, da AI model izboljša natančnost za 10–50 % pri temperaturi, zlasti v centralni in sredozemski Evropi, medtem ko so izboljšave pri padavinah bolj variabilne, a dosledne. Ko so raziskovalci zmanjšali število režimov na štiri (sezonsko optimalno), je model še vedno pokazal dobre rezultate, z izboljšanjem ACC za 16–100 % v primerjavi z uporabo samo NAO indeksa ali brez režimov. NAO je koristen predvsem pozimi, kjer pojasni približno 25 % variance, medtem ko poleti prevladujejo trendi. Brez režimov je natančnost nizka, z ACC okoli 0,3 za temperaturo.
Pomemben del raziskave je analiza vpliva napak v indeksih režimov. Z dodajanjem naključnega šuma, ki simulira napake v napovedih (merjene z mean absolute relative error – MARE od 0 do 160 %), so pokazali, da se natančnost zmanjšuje, vendar model še vedno presega SEAS5 pri ACC, medtem ko je CE primerljiv pri MARE 80 %. To pomeni, da je potrebna natančnost režimov pod 80 % MARE, da AI rekonstrukcija premaga tradicionalne sezonske napovedi. Ko so uporabili napovedane režime iz SEAS5, je hibridni pristop pokazal nižjo kontinuirano rangirano verjetnostno oceno (CRPS) zlasti za zimsko temperaturo in poletne padavine, z boljšo ACC za temperaturo, čeprav je model preveč samozavesten glede variabilnosti (nizka spread-skill ratio – SSR).
Diskusija v študiji poudarja, zakaj model bolje deluje pozimi: takrat je vpliv velikih cirkulacij močnejši, medtem ko poleti prevladujejo regionalni dejavniki. Podcenjevanje ekstremov izhaja iz MSE izgubne funkcije, ki favorizira povprečja, vendar nelinearni zajem režimov presega linearne kompozite. Uporaba manj režimov (npr. štirih) je kompromis med natančnostjo in napovedljivostjo, saj so štirje režimi lažje napovedljivi. Model je robusten do približno 80 % napak, kar ga dela primernega za hibridne napovedi. Omejitve vključujejo majhen nabor podatkov za učenje (od 1940 do 2005), kar omejuje kompleksnost, in deterministično naravo, ki zmanjšuje variabilnost. SEAS5 napovedi režimov se hitro poslabšajo po prvem mesecu, kar omejuje dolgotrajne aplikacije.
V zaključku ta študija kaže, da AI rekonstrukcija iz režimov ponuja robusten način za sezonske anomalije, ki presega SEAS5 z natančnimi vhodnimi režimi. Model je fleksibilen za različne regije in spremenljivke, njegova lahka zasnova pa ga dela praktičnega za operativno uporabo. Prihodnje smeri vključujejo probabilistične razširitve z CRPS izgubo za boljšo oceno negotovosti, subsezonske lestvice, naprednejše metode za režime in polno integracijo napovedi režimov. To pomeni potencial za natančnejše napovedi, ki lahko pomagajo pri načrtovanju počitnic, kmetijskih del ali energetskih potreb. V času, ko se Evropa sooča z vse hujšimi podnebnimi izzivi, kot je vročinski val leta 2022 ali poplave leta 2023, takšni pristopi prinašajo upanje za boljšo pripravljenost. Študija, dostopna na arXiv in Wiley Online Library, je pomemben korak v združevanju AI in meteorologije, ki lahko v prihodnosti spremeni, kako razumemo in napovedujemo evropsko vreme.
Poglejmo še enkrat kaj se dogaja v atmosferi. MJO je v fazi 8 z rahlo višjo amplitudo do približno 20. decembra, nato pa se umakne v nizko amplitudo znotraj enotnega kroga, kjer se giblje med fazama 7 in 8 do sredine januarja. Ko MJO pade znotraj kroga postane praktično neaktiven oz. šibek. To je stanje, kjer tropska konvekcija ni organizirana in nima jasnega signala za globalno cirkulacijo. V takem primeru tropski prisilni dejavniki ne pomagajo ne blokadam ne zonalnemu toku – prevladujejo drugi dejavniki (stanje polarnega vrtinca, AAM, QBO, La Niña ipd.).
EP flux, ali Eliassen-Palmov tok, je ena izmed tistih stvari v meteorologiji, ki se sliši zelo tehnično, a v resnici pomaga razumeti, kako se dogajajo velike spremembe v zimskem vremenu. Predstavljajte si atmosfero kot velik ocean zraka, kjer se iz spodnjih plasti (troposfere, kjer živimo mi) v višje plasti (stratosfero) prenaša energija v obliki valov. Ti valovi nastanejo zaradi neenakomernega ogrevanja Zemlje, gora, oceanov in drugih vplivov. EP flux je kot merilec tega prenosa energije – kaže, kako močni so ti valovi, kam gredo in kako vplivajo na velik veter na višini, imenovan polarnega vrtinca. Trenutno kaže močno valovno aktivnost iz troposfere v stratosfero med srednjimi širinami, kjer dolge puščice usmerjene poševno proti jugozahodu v nižji troposferi preidejo v vzhodno usmerjene višje gor. V polarni stratosferi je izrazita divergenca, vendar odsotnost puščic neposredno nad polom pomeni, da valovi ne prodrejo v jedro vrtinca. Namesto tega se lomijo na robu, kar vzdržuje elongiran vrtinec in površinske blokade, vendar že omogoča lokalno krepitev zahodnih vetrov v zgornji stratosferi. To je znak postopnega okrevanja polarnega vrtinca po manjši motnji, kar omejuje možnost za novo globoko disrupcijo.

Na grafikonih, kot je ta iz modela ECMWF, vidimo puščice, ki kažejo smer in moč EP fluxa. Puščice navzgor pomenijo, da valovi prinašajo toploto iz nižjih plasti (troposfere) v stratosfero. Puščice vstran pa kažejo prenos gibalne količine. Barvno ozadje pa prikazuje spremembe v vetru – rdeče pomeni pospešek vetrov (močnejši vrtinec), modro pa upočasnitev (oslabitev vrtinca). Pozitivne vrednosti krepijo zahodne vetrove, negativne jih slabijo.
Anomalije hitrostnega potenciala na 200 hPa kažejo pozitivno divergenco nad osrednjim in vzhodnim Pacifikom, ki se razširi proti vzhodu do konca decembra, medtem ko prevladujejo negativne anomalije nad Indijskim oceanom in Atlantikom. To pomeni postopen prehod MJO v faze, ki so dolgoročno naklonjene močnejšemu vrtincu, vendar brez močnega tropskega pogona za takojšen preobrat.
Atmosferski angularni momentum ostaja negativen okoli božiča in novega leta, v prvi dekadi pa 2 člana modela dosežeta celo -3, kar podpira vztrajanje blokad in hladnejšega vremena. V drugi dekadi januarja se anomalija počasi dviguje, vendar člano ostanejo v negativnem območju tudi do sredine januarja. To kaže na daljšo negativno fazo, ki je bolj naklonjena šibkemu vrtincu in možnim hladnim epizodam kot hitremu prehodu v milejši zonalni tok.
Za Božič se bo razvil val 1 nad Skandinavijo kot vir konstruktivne interference Rossbyjevih valov, ki se širijo navpično navzgor v stratosfero. To smo videli že na EP flux grafu – močan upward flux iz srednjih širin, horizontalna konvergenca proti polu in divergenca višje gor. Proti novemu letu vzorec lahko preide v val 2 z dvema grebenoma, kar je tipična evolucija po močnem valu 1. Valovi se lomijo in vrtinec se razcepi ali elongira še bolj. Vendar val 2 težko širi višje v zgornjo stratosfero (10 hPa), kjer EP flux kaže pozitivno divergenco in odsotnost neposrednega fluksa nad polom – valovi ostanejo ujeti v srednji stratosferi in ne zadenejo jedra vrtinca dovolj močno za kak razceo vrtinca. Vendar kljub temu širjenje valov do srednje stratosfere ostaja naklonjeno hladnejši/blokadni strani vsaj v začetku januarja.

Morebiten val 2 bi lahko pripomogel k zimskemu začetku kar se tiče temperatur tudi v začetku januarja
Danes smo se po pričakovanjih marsikje zbudili v deževno jutro, nad zahodnim Sredozemljem se poglablja ciklon, od juga v višinah priteka toplejši in bolj vlažen zrak, hladen zrak je ujet po nižinah, zato rahlo dežuje ponekod le kako stopinjo ali dve nad ničlo. Ta ciklon se pomika še južneje nad Maroko in kmalu ne bo imel več vpliva na nas. Nad nami se bo že jutri spet bolj okrepilo območje visokega zračnega pritiska, vendar bo oblačnost trajala vse do sobote, saj bo občasno še pronical proti nam vlažen zrak. Jutri je možno še rosenje zlasti na Primorskem in Notranjskem.
Jutri bo oblačno, na Primorskem bo lahko rosilo, drugod se bo nadaljevalo oblačno vreme, ponekod na vzhodu bo lahko tudi deloma sončno, najvišje dnevne temperature bodo med 3 °C in 8 °C, na Primorskem do 13 °C.
V petek bo na jugozahodu večinoma oblačno, drugod bo več sonca, ponekod po nižinah pa bo megla ali nizka oblačnost, ki bo vztrajala večji del dneva, najvišje temperature bodo med 4 °C in 9 °C, na Primorskem do 13 °C.
Konec tedna bo prinesel več sončnega vremena v višje lege in na Primorsko, po nižinah pa bo marsikje vztrajala megla ali nizka oblačnost večji del dneva. Hkrati bo v nastajanju blokada/anticiklon nad Skandinavijo. Pred njo se bo spustila nova atlantska dolina proti Sredozemlju in na to bo odločala ali bomo imeli po nižinah bel Božič ali ne.
V soboto bo v višjih legah in na Primorskem ter ponekod v severni Sloveniji večinoma sončno, drugod bo večji del dneva vztrajala megla ali nizka oblačnost, proti večeru bo na Primorskem zapihala šibka burja, najvišje temperature bodo v krajih z meglo okoli 3 °C, drugod okoli 7 °C, na Primorskem do 14 °C.

Animacija(klikni sliko) spusta doline proti Sredozemlju in nastajanje in krepitev skandinavske blokade v okolici Islandije
V nedeljo bo v višjih legah in na Primorskem ter ponekod v severni Sloveniji večinoma sončno, drugod bo večji del dneva vztrajala megla ali nizka oblačnost, na Primorskem zapihala šibka burja, najvišje temperature bodo v krajih z meglo okoli 3 °C, drugod okoli 7 °C, na Primorskem do 13 °C.
V začetku naslednjega tedna se bo že omenjeno ciklonsko območje iz zahodnega dela pomikalo proti osrednjemu delu Sredozemlja. Hkrati se bo iznad Baltika spuščala višinska dolina proti severnemu delu Atlantika in se najverjetneje nad Francijo združila s prvotno, zato se v torek in sredo možnost za nove padavine. Zaradi same lege doline bo za sneg pretoplo po nižinah. Možnost za padavine pa je večja v zahodnih in južnih krajih.
V ponedeljek bo v višjih legah in na Primorskem ter ponekod v severni Sloveniji večinoma sončno, drugod bo večji del dneva vztrajala megla ali nizka oblačnost, najvišje temperature bodo v krajih z meglo okoli 3 °C, drugod okoli 7 °C, na Primorskem do 13 °C.

Animacija(klikni sliko) ciklonskega območja proti zahodnemu delu Sredozemlja in pomik proti severnemu, takrat se možnost za padavine pri nas spet poveča
Kot ste videli bo sever Evrope pod anticiklonom. Pri teh pa se rado zgodi da pod njim nastajajo višinska jedra hladnega zraka, ki bi se iz področja Rusije lahko spuščala po zahodni strani Alp in vplivala na vreme pri nas. Ker bo v višinah prisoten mrzel zrak je nekaj možnosti da med Božičem in novim letom tudi po nižinskem svetu Slovenije vremenska slika postane bolj zimska. Seveda ensembli tega ne vidijo, se pa lahko pojavi možnost, zadnji izračun AI-GFS, ki ga hvalijo, da je podobno natančen kot ECMWF kaže to možnost s pomikom višinske motnje po zahodni strani Alp.
Pogled v prvi januarski teden, temperaturno nekaj stopinj pod povprečjem.