Pritoževanje nad vremenom je ena stalnic v naši družbi, toda kaj bi rekli, če bi bilo vreme podobno tistemu iz leta 536? To leto in naslednja je bilo obdobje, ki so ga zgodovinarji opisali kot najslabši čas življenja v naši dobi. Vendar to ni bilo povezano z vojnami ali epidemijami, ampak zaradi izjemno mrzlih in neugodnih razmer, ki so takrat prizadele Evropo, Bližnji vzhod in del Azije. Posledica je bila množica vulkanskih izbruhov, ki so nato zakrila velika območja sveta v debelo plast gostih aerosolov. To je pripeljalo do odboja dela sončnih žarkov na našem planetu in posledično do znatnega hlajenja našega planeta. Takšno stanje imenujemo vulkanska zima.
Na podlagi razpoložljivih podatkov ni lahko ugotoviti, kje se je zgodil izbruh, obstaja prevlada mnenj, da je bil to islandski ali severnoameriški vulkan. Eksplozija naj bi se zgodila v drugi polovici leta 535 ali v začetku leta 536. Vulkanski oblak se je postopoma premaknil nad Evropo in dele Azije. Na prizadetih območjih je bila tema oz. precej temneje kot običajno, ki je trajala 18 mesecev, verjetno se je začela marca 536. V tistem poletju se je temperatura v povprečju znižala za dve stopinji in pol. Na Kitajskem je poleti padal celo sneg. Vpliv izbruhov je bil opazen tudi v vzhodni Aziji, dokazujejo raziskave letnih obročev starih dreves v Sibiriji. Kombinacija zmanjšanega vpadnega sončnega sevanja in s tem povezanega padca temperature vodi do znatnega zmanjšanja debeline drevesnih obročev in debeline celične stene. Na Danskem so našli tudi bistveno tanjše drevesne obročke.
Debelina hrastovega obročka na Danskem v stotinkah milimetra, določena na podlagi 654 vzorcev v 6. stoletju – znatno zmanjšanje je opazno po letu 536 z minimumom v 539
Primer drevesnih obročev na vzorcu hrasta iz severnega Jutlanda na Danskem – manjša debelina je vidna leta 536 in nato med letoma 539 in 542. Črne črte na desni prikazujejo začetek novega leta
O obliki vremena v tistem času imamo malo podatkov, lahko pa se delno zanesemo na ohranjene zgodovinske zapise iz kronik in starih spisov. V njih na primer starorimski učenjak Kasiodor navaja, da je bila takrat zima brez neviht, hladna pomlad in poletje brez vročine. Prokopij piše, da je sonce sijalo brez običajne svetlosti, kot da bi bili v delnem mrku. Pogosto so se pojavljale suše, zmrzal med rastno dobo pa ni bila izjema. Posledica takšnega vremena je bil velik propad pridelka, ki je privedel do lakote in številnih prezgodnjih smrti prebivalstva.
Štiri leta kasneje je prišlo do novega velikega izbruha, tokrat verjetno v današnjem Salvadorju. Ta izbruh je v ozračje spustil še več aerosolov, kot med znamenito eksplozijo v Tambori v Indoneziji leta 1815, ki je nato povzročila leto brez poletja v Evropi. Komaj so ljudje začeli okrevati od posledic izbruha leta 536, je prišlo še eno ohlajanje, ki je celo doseglo še večje znižanje poletnih temperatur v Evropi celo do 2,7 °C. Desetletje po letu 536 je postalo najhladnejše v Evropi v zadnjih 2300 letih. In da bi bile stvari še slabše, je leta 547 zgodil še en velik izbruh, ki je podaljšal hladno obdobje. Ti ponavljajoči se pomembni izbruhi in s tem povezana daljša obdobja zniževanja temperature so si prislužili ime poznoantične ledene dobe. Nekateri avtorji postavljajo njen konec v leto 660.
Neugodno hladno in pogosto suho vreme ter propad pridelka so imeli druge učinke na prebivalstvo kot le lakoto. Na primer, pripeljala je do množičnih migracij – na primer dokumentirana je migracija Slovanov na ozemlje rimskega imperija na Balkanu in v Italijo. Hkrati so hladne in suhe podnebne razmere prispevale k večjemu širjenju kuge. Podnebni stres je v kombinaciji s spremembami v družbi, nedostopnostjo hrane in migracijami ljudi na splošno pomenil večje tveganje za bolezni med ljudmi, ki so jim pogosto podlegli.
Bizantinsko cesarstvo (vijolično) in njegova preobrazba med letoma 565 in 641 – izgubljeno ozemlje na Arabskem polotoku, velikem delu današnje Italije in je imelo težave tudi na Balkanu
Po drugi strani pa je Arabski polotok zaradi blažjih temperatur postal bolj primeren za kmetijstvo. Nove možnosti kmetovanja so privedle do rasti prebivalstva. V nekaj generacijah je območje postalo sedež naraščajoče sile. Islamsko prebivalstvo je kmalu imelo dovolj sredstev in ljudi, da se je soočilo z dvema glavnima silama tistega časa: Bizancem in Perzijo. Stoletje po vulkanski zimi so muslimanske vojske osvojile Palestino in večino Sirije ter postopoma zasedle druge bizantinske province. Poleg tega so s severa in zahoda Bizantinci zasedli Langobardi (današnja Italija), in Avari (deli Balkana). Bizantinsko cesarstvo, ki je bilo nekoč močno in združeno, je doživelo dramatičen razpad. Nasprotno, islam je doživel množično širitev in blaginjo. Medtem ko ohlajanje, ki je prizadelo pozno antiko, ni bil edini vzrok za propad Bizantinskega cesarstva in vzpon islama, so dogodki, ki so ga povzročili – kot so rast prebivalstva v Arabiji in lakota v mnogih delih Evrope – prispevali k tem spremembam skupaj z drugimi političnimi, vojaškimi in verskimi dejavniki.
V ZDA se je začel vdor arktičnega zraka proti jugu. Bazen s polarnim zrakom se je nad Kanado oblikoval včeraj in se zaradi ugodnih razmer povečal. Nato se je, zahvaljujoč ustrezni razporeditvi tlačnih formacij, masivnemu grebenu visokega tlaka nad Aljasko in severozahodno Kanado ter precej globokemu nizkotlačnemu sistemu nad osrednjim in vzhodnim delom Severne Amerike hitro vdrl proti jugu. Smo v času intenzivnega ohlajanja nad osrednjim delom ZDA. V 48 urah se bo ohladilo za 15 °C do 25 °C, ponekod tudi 30 °C.
Jutri bo arktični zrak dosegel jug Mehiškega zaliva, v ponedeljek pa vzhodni del države. Z izjemo skrajnega juga bo polarni zrak vplival tudi na Florido. V Orlandu bodo ponedeljkove najvišje temperature le okoli 10 °C. Najnižje temperature pričakujemo na območju med Montano, Koloradom in zahodnim delom Velikih Jezer. V ponedeljek sledi vrhunec mraza, ponekod bodo najvišje temperature le okoli -20 °C, medtem ko se v Severni Dakoti in Minnesoti ponekod ne bodo dvignile nad -25 °C. To bodo temperaturne anomalije, ki so 10 do 20 °C pod dolgoletnim povprečjem za to obdobje. Okrepljen severni veter bo še povečal občutek mraza. Najhujši mraz se pričakuje po prehodu fronte, ob razjasnitvi in jasnih nočeh se bo temperatura spustila tudi pod -40 °C.
Sezonske napovedi za januar so kazale povsem drugačno sliko za ZDA, še enkrat pa se je izkazalo, da sezonske napovedi niso dorasle temu številnim dejavnikom, vključno z globalnimi podnebnimi vzorci, oceanskimi tokovi in drugimi spremenljivkami. Podobno se je zgodilo v januarju 2017 v Evropi.
V zadnjih dveh dneh sem vseeno pričakoval več sonca v ljubljanski kotlini, zaradi temperaturnega obrata pa od vzhoda pri tleh priteka vlažen in hladen zrak.
Madžarska in večji del Balkana v primežu nizke oblačnosti, ki sega v Prekmurje, pojavljala pa se je tudi v ljubljanski kotlini
Jutri bo oblačnost od jugozahoda naraščala, proti večeru lahko pade kakšna kaplja dežja, najvišje temperature bodo med 2 °C in 6 °C, na Primorskem do 13 °C.
V naslednjih dneh pričakujemo postopen obrat v toplejši in bolj vlažen zahodni tip vremena. Nad severnim delom Atlantika ter nad zahodno polovico Evrope se bodo obnavljala ciklonska območja in stanje bo zelo podobno prvi dekadi, ki je bila izrazita pretopla. Ob vetrovnem vremenu so bila jutra izrazito pretopla, kar je pomenilo ponekod odstopanje več kot 5 °C nad 1991-2020.
V ponedeljek bo spremenljivo do pretežno oblačno, najvišje temperature bodo med 3 °C in 8 °C, na Primorskem do 15 °C.
V sredini prihodnjega tedna se bo ob približevanju ciklonskega območja močno povečal gradient zračnega tlaka.
V torek bo pretežno oblačno, ponekod na zahodu bo občasno rosilo ali rahlo deževalo, najvišje temperature bodo med 5 °C in 11 °C.
Postopno se bo okrepil tudi jugozahodni veter, ki bo najverjetneje zapihal v sredo, v četrtek pa bodo sunki lahko kar močni in bodo na vzhodu lahko presegli 50km/h. V višjih legah blizu 100km/h.
V sredo bo spremenljivo do pretežno oblačno, zlasti na vzhodu bodo sončna obdobja. Zapihal bo jugozahodni veter, ponekod na zahodu bo lahko občasno rosilo ali rahlo deževalo, najvišje temperature bodo med 6 °C in 11 °C.
Lahko pričakujemo prve padavine na zahodu že v sredo popoldne in zvečer, glavnina verjetno v četrtek in petek. Seveda z glavnino na zahodu, vzhod bo ob taki topologiji spet imel zelo malo padavin, ker bo tam fenski učinek.
V četrtek bo večinoma oblačno, v zahodni in osrednji Sloveniji bo občasno deževalo, snežilo bo v visokogorju. Na vzhodu bo dežja zelo malo, pihal bo okrepljen jugozahodni veter, najvišje temperature bodo med 7 °C in 12 °C.
Skratka, od srede pa do konca tedna se obeta obdobje bolj spremenljivega vremena s sončnimi obdobji, ki jih bo največ v vzhodni Sloveniji. Ob tem treba poudariti, da bo temperaturno odstopanje, sploh med četrtkom in torkom, med 5 °C na zahodu in 8 °C na vzhodu.
Ogromno padavin se pričakuje nad Pireneji(200mm+), kjer se bodo rojevali cikloni in potovali večinoma proti Veliki Britaniji in Skandinaviji. Nad vzhodno Evropo in zahodno Rusijo bo anticiklon, ki bo blokiral vdore in jih večinoma pošiljal v Sredozemlje.
Nekaj verjetnosti je, da bi ob koncu tega meseca videli še en vdor polarnega zraka v ZDA. Namreč, segrevanje v stratosferi se bo po zadnjem izračunu evropskega modela zgodilo na podobnem mestu, kot ga gledamo sedaj. To bi lahko pomenilo še eno obdobje ekstremno zimskih vremenskih razmer, ki bi lahko prineslo novo sneženje in nizke temperature po različnih delih države? Za Evropo taka segrevanja ne prinašajo nič zimskega.