Grenlandski ledeniki se topijo hitreje od pričakovanj, omembe vrednih padavin še nekaj časa ne bo

15. januarja, 2025

Grenlandska ledena plošča je bila v zadnjih letih eden najbolj opazovanih ledenikov zaradi pospešenega taljenja, ki v severni Atlantik izliva vse več sladke vode. Znatna izguba ledu zaradi globalnega segrevanja, ki se v arktični regiji pojavlja bistveno hitreje od svetovnega povprečja, je zabeležena že več desetletij.

Nedavna študija s satelitskimi posnetki je podrobno prikazala položaj in napredek mnogih od teh grenlandskih ledenikov z enomesečnim intervalom od leta 1985 do leta 2022 z uporabo umetne inteligence. Dobljeni podatki so pokazali znatno izgubo ledenikov, ki so v tem obdobju znašali okoli bilijona ton ledu. Rezultati študije kažejo, da so spremembe okoli Grenlandije ogromne in se dogajajo praktično po celem otoku. Skoraj vsak ledenik se je v zadnjih nekaj desetletjih umaknil.

Med letoma 2003 in 2020 se je vsako leto stopilo 226 milijard ton ledu. Če dodamo razliko, ki jo je ugotovila zgoraj navedena študija(okoli 20%), dobimo približno 269 milijard ton na leto. To pomeni povprečno izgubo ledene mase na Grenlandiji za skoraj 30 milijonov ton na uro! Seveda so razlike v hitrosti taljenja skozi vse leto. Največji obseg ledeniškega pokrova je dosežen maja, najmanjši od septembra do oktobra.

Primeri izgube ledenikov na različnih območjih Grenlandije od leta 1985 do leta 2022

Kumulativna izguba ledenikov Grenlandije od leta 1985 do 2022

Pospešeno taljenje pomeni, da je pomemben del grenlandskega ledenega pokrova na robu prelomne točke, po kateri bi pospešeno taljenje postalo neizogibno tudi, če bi se globalno segrevanje ustavilo. Po nekaterih ocenah bi taljenje dela ledenikov, ki je blizu prelomne točke, privedlo do dviga svetovnih oceanov za 1 do 2 metra.

Poenostavljena shema AMOC, površinski tok tople vode proti severu, tvorba globoke vode in povratni tok na globini 2000-3000 metrov južno. Prikazana barva opazovanega trenda površine od leta 1993 manj tople vode doseže sever, območje v severnem Atlantiku, zahodno od Britanskega otočja je hladnejše

Potencialno bolj problematičen je vpliv sladke vode iz taljenja ledenikov na kompleksen sistem severnoatlantskega kroženja morske vode, t. i. Solar S. Atlantska meridionalna cirkulacija (AMOC). Dotok manj goste sladke vode v morje pomeni upočasnitev procesa potapljanja težje slane vode v večje globine oceana, v katerih voda nato potuje nazaj v južne regije. V zadnjih letih se je veliko govorilo o možnem zgodnjem prestopu prelomne točke tudi za AMOC, ki je trenutno najšibkejši v zadnjih 1600 letih. Čeprav znanstveniki o tem niso soglasni, bo več sladke vode verjetno privedlo do nadaljnje upočasnitve AMOC ali njegovega delnega propada. To bo imelo tudi razmeroma pomemben vpliv na vreme v zahodni Evropi, delih Severne Amerike in tudi v afriškem Sahelu, bodisi v obliki spremembe režima padavin ali pogostejših in večjih temperaturnih nihanj. Posledice propada AMOC-a so deloma prikazane v bistveno bolj ekstremni in hitrejši obliki v filmu “Dan po jutrišnjem” iz leta 2004. Doslej pa se večina študij nagiba k zaključku, da se propad kroženja v Atlantiku ne bi smel zgoditi v prvi polovici tega stoletja.

Letos je, kot smo povedali, močan polarni vrtinec. Močan vrtinec lahko povzroči precej temperaturnih nihanj.

Temperatura nad Arktiko se giblje na višini 30hPa, večinoma pod -80 °C.

Ker je vrtinec tako močan, ob močnih segrevanjih lahko pride do intenzivnejših vremenskih pojavov. V naši troposferi lahko to privede do močnejših izbruhov hladnejšega oz. polarnega zraka proti jugu. V naslednjih dneh bo prišlo do močnega segrevanje v stratosferi nad Aljasko in Severno Evropo. Rezultat tega bo, da bo polarni vrtinec raztegnilo.

Raztegnjen polarni vrtinec ob segrevanju nad Aljasko in Evropo(vir weatherbell)

Za Severno Ameriko je pomemben južni del tega vrtinca. Na robu polarnega vrtinca pa poteka meja med hladnimi polarnimi zračnimi masami in toplejšimi zračnimi masami južneje. To mejo imenujemo polarna fronta. Na tej meji poteka tudi vetrni stržen ‘jet stream’ – pas močnih zahodnih vetrov v višinah.

Vdor arktične zračne mase globoko proti jugu ZDA

Pričakuje se temperature globoko pod dolgoletnim povprečjem

Na Evropo prehodna oslabitev zonalnih vetrov ne bo imela večjega vpliva

Zakaj je pomembno, da vemo, kako je vdor čisto na drugem koncu sveta pomemben tudi za Evropo? Običajno taki vdori globoko v zmerne geografske širine pomenijo prenos energije oz. toplote globoko proti severu. Na modelih se nakazuje novo segrevanje v stratosferi, ki bo po mojem mnenju posledica prvega. Pri ameriškem modelu GFS vidimo novo segrevanje nad Evropo in Aljasko, kar bi lahko pripeljalo do novega izbruha polarnega zraka v zmerne geografske širine.

Ob koncu meseca po jutranjem GFS kaže na razcep polarnega vrtinca

Skratka, pred nami je verjetno bolj pestro vremensko obdobje. Trenutno pa smo v polju enakomernega zračnega pritiska, bolj pestro dogajanje je nad južnim delom Italije, kjer se zadržuje plitvo ciklonsko območje. Proti Sredozemlju pa potuje višinsko jedro hladnega zraka.

Jutri bo na Primorskem večinoma sončno, drugod bo spremenljivo do pretežno oblačno, manjše padavine bodo dopoldne ponehale, burja na Primorskem se bo okrepila, najvišje temperature bodo med 0 °C in 3 °C, na Primorskem do 10 °C.

V višinah priteka s severnimi vetrovi priteka razmeroma vlažen in hladen zrak. To višinsko jedro povzroča povečano oblačnost. Zlasti v vzhodni in južni Sloveniji je možno predvsem naslednjo noč nekaj rahlega sneženja, vendar bo verjetno po nižinah premalo za kako snežno odejo. Drugače pa bo severno od Alp, kjer bo zapadlo več snega, pri nas pa ima tak veter fenski učinek.

Severni vetrovi prinašajo več snega severno od Alp, pri nas pa bo imel fenski učinek(vir imweather)

V petek bo večinoma sončno, zjutraj in dopoldne bo po nižinah v notranjosti precej nizke oblačnosti, na Primorskem bo pihala zmerna burja, najvišje temperature bodo med 0 °C in 4 °C, na Primorskem do 10 °C.

Za razliko od prejšnjega zapisa se zdi, da se anticiklon ne bo razširil proti nam. Sicer se bo v petek območje visokega zračnega pritiska nekoliko okrepilo, ob koncu tedna pa spet oslabelo. Njegovo središče bo ostalo precej severneje, nato pa se bo hitro pomaknil nad vzhodni del Evrope. Nad severnim delom Sredozemljem se bo ob koncu tedna okrepil ciklon.

V soboto bo sončno in nekoliko topleje, zjutraj po nižinah v notranjosti nekaj nizke oblačnosti, na Primorskem bo pihala šibka do zmerna burja, najvišje temperature bodo med 2 °C in 7 °C, na Primorskem do 13 °C.

Ob približevanju sredozemskega ciklona bodo vetrovi v višinah zapihali od jugovzhoda

V noči na nedeljo se bo oblačnost od juga povečala, v nedeljo bo zmerno do pretežno oblačno in suho vreme, na Primorskem bo pihala šibka burja, najvišje dnevne temperature bodo med 2 °C in 7 °C, na Primorskem do 12 °C.

Ta bo vplival na vreme pri nas s povečano oblačnostjo, zlasti v nedeljo in ponedeljek, lahko pa tudi dlje. Skratka, omembe vrednih padavin naslednjih 10 dni ni pričakovati. Prevladovalo bo večinoma sončno in suho vreme. Ob koncu meseca se bo okrepil anticiklon nad Skandinavijo. Bomo videli, kaj bo to pomenilo za vreme pri nas?