Nova študija kaže, da se je količina snežnih padavin v Alpah med letoma 1920 in 2020 zmanjšala za tretjino, natančneje za 34%. Kar je hud padec. Ogromne razlike so tudi med posameznimi regijami v Alpah. Na severnih območjih je zmanjšanje okoli 23%, na jugovzhodu okoli 38% in skoraj 50% na jugozahodu.
Študija je bila narejena na 46 alpskih postajah, ki se nahajajo po celotnem alpskem območju. Obravnavali so različne vrste zapisov, od sodobnih, ki so največkrat avtomatizirani, do zgodovinskih, ki so jih opazovalci skrbno beležili v poročilih. Sezonske vsote snega med novembrom in majem so bile nato podrobno analizirane.
Zmanjšanje sezonske količine snega je bilo opazno na skoraj vseh postajah, razen na treh v severni regiji Alp, ki so na visokih nadmorskih višinah (ena od teh je Arosa v Švici, na nadmorski višini 1878 m). Glavni vzrok za zmanjšanje je predvsem višja povprečna temperatura, ki znaša 016 °C na desetletje. Zanimivo je, da je opaziti rahlo povečanje padavin, zlasti v severnih predelih Alp, kar je povezano z zgoraj omenjenim povečanjem sezonske vsote snega na najvišjih mestih. Zanimivo je, da ni očitne odvisnosti zaznanih trendov od nadmorske višine padavin ali temperature zraka.
Od leta 1980 je opaziti znatno zmanjšanje snežnih padavin, kar sovpada z močnim dvigom temperature. Nekoliko bolj zapletena je povezava s količino padavin. Za severne regije je do leta 1980 veljalo, da višje količine padavin vodijo do večjih količin snega. Od takrat pa je začel prevladovati omejevalni učinek temperature zraka. V južnih in jugovzhodnih regijah je pomembna korelacija očitna od leta 1980, ko manj padavin pomeni manj snega.
Največje izgube snega so v jugozahodni regiji, zlasti na nižjih nadmorskih višinah. V tej regiji beležijo višje povprečne temperature zraka v primerjavi s postajami na podobnih nadmorskih višinah v jugovzhodni regiji Alp. To je pogojeno z drugačno sinoptično cirkulacijo. V jugozahodnem delu se znatne padavine pojavljajo običajno le v frontalnih sistemih, povezanih z nizkimi temperaturami nad Sredozemljem. Južni vetrovi vodijo v blažje razmere in zelo pogosto na nižjih nadmorskih višinah namesto snega pada dež. Po drugi strani pa je v jugovzhodni regiji pojav novega snega, čeprav še vedno upadajoč, pogostejši zaradi dveh dejavnikov: pogostejšega pojava temperaturnih inverzij, pod katerimi se ohranja hladen zrak, in prodora hladnejšega zraka od severovzhoda proti vzhodu. Ta prinese bolj vlažen in toplejši zrak iz Jadrana, kar prispeva k pojavu snežnih padavin. V severnih delih Alp so snežne padavine v glavnem povezane s prodiranjem hladnega in vlažnega zraka iz severa. Ta zrak se nato prisili, da se dvigne in povzroči močne padavine. Vendar pa se tudi tukaj snežna črta že dolgo dviguje, s tem pa tudi meja snežnih padavin.
Trendi sneženja so najbolj negativni, tik pod višino 2000 m. Sneg je ključen kot vodni zbiralnik za obstoj ledenikov in je pomemben zlasti v spomladanskih mesecih. Seveda je sneg pomemben tudi v turizmu. Opaženi trendi se bodo v prihodnosti verjetno poglobili, kar povečuje zahteve po spremembah v upravljanju voda v praktično celotni alpski regiji.
V Kaliforniji se nadaljujejo požari
V Kaliforniji na območju Los Angelesa še vedno divja več uničujočih požarov(vsaj 6), ki povzročajo obsežno škodo. Evakuiranih je skoraj 200.000 ljudi. Obsežni požari niso le posledica dolgotrajne suše, temveč tudi vremenskih nihanj. Od oktobra, ko se običajno začne deževna sezona, sta Los Angeles in okolica doživela nenavadno sušo, ki traja rekordno dolgo. Od marca 2024 je bilo padavin zelo malo. Prejšnja zima je prinesla obilno deževje in snežne padavine na jugozahodu ZDA, kar je spodbudilo bujno rast po vsej Kaliforniji. Hkrati pa je ta zima prinesla sušo, ki je izsušila vegetacijo in jo spremenila v idealno gorivo za požare.
Včeraj se je meja sneženja marsikje spustila do nižin, padavin je bilo nekoliko več, kot je kazal rapid. Ponekod po nižinah je zapadlo nekaj centimetrov snega. Še največ, kot smo napovedali na jugovzhodu, kjer je tu in tam snežna odeja debela do 5 cm. V naslednjih dneh bo vreme precej dolgočasno, vsaj za nas, ki napovedujemo vreme. Pričakujemo lahko veliko sonca in suho vreme. Azorski anticiklon se bo iznad območja severozahodne Evrope krepil nad srednjo Evropo, hkrati pa bo nad Sredozemljem še vztrajal ciklon. Krepil se bo veter severnih smeri. Veter nastane zaradi horizontalnega gibanja zraka iz območja visokega zračnega pritiska proti območju nizkega zračnega pritiska. Visok tlak nad srednjo Evropo in nizek tlak nad Sredozemljem ustvarjata velik gradient zračnega tlaka, kar povzroča, da zračne mase hitro potujejo in to krepi veter.
Jutri bo pretežno jasno, jutro bo mrzlo, v vzhodnih in osrednjih krajih bo čez dan občasno več spremenljive oblačnosti, zapihal bo severovzhodni veter, na Primorskem šibka do zmerna burja. Najvišje temperature bodo med 0 °C in 5 °C, na Primorskem do 8 °C.
Sunki burje bodo od jutri naprej na območju Jadrana močni in bodo dosegali hitrosti 150 km/h in več. Najmočnejša burja se pričakuje na območju Paklenice, ki je znana po močni burji zaradi svoje geografske lege. Zrak se nad severovzhodnim delom Velebita hitro ohladi in se pod visokim pritiskom premika proti toplejšemu zraku nad morjem. Ta razlika v temperaturi in zračnem tlaku ustvarja močne vetrove, ki pihajo skozi ozke doline in kanjone parkov.
V ponedeljek bo v zahodni Sloveniji in na Primorskem večinoma sončno, drugod bo zmerno do pretežno oblačno in hladno. Pihal bo okrepljen severovzhodni veter, na Primorskem zmerna do močna burja, najvišje temperature bodo med -3 °C in 2 °C, na Primorskem do 7 °C.
Pri nas bodo najmočnejši sunki burje in severovzhodnega vetra v ponedeljek. Sunki burje bodo na Primorskem lahko dosegli 120 km/h in več. Tudi drugod po nižinah bo vetrovno, sunki severovzhodnega vetra bodo najmočnejši v višjih legah s podobnimi hitrostmi.
V torek bo deloma sončno z občasno spremenljivo oblačnostjo, na Primorskem bo še pihala šibka burja, najvišje temperature bodo med -2 °C in 3 °C, na Primorskem do 7 °C.
V sredo bo deloma sončno z občasno spremenljivo oblačnostjo, topleje bo. Najvišje temperature bodo med 2 °C in 7 °C, ob obali do 11 °C.
Do četrtka oz. petka pa osončenost ne bo povsod enaka, saj bomo na vzhodnem robu anticiklona. Zato bo v vzhodni in deloma v osrednji Sloveniji v naslednjih dneh več oblakov, ker se tam srečujeta zračni masi z različnimi temperaturami in vlažnostjo.
V četrtek bo delno jasno z občasno spremenljivo oblačnostjo, najvišje temperature bodo med 3 °C in 8 °C.
Ob koncu naslednjega tedna bomo počasi prišli pod središče območja visokega zračnega pritiska. To pomeni, da se bo zlasti v višinah močno otoplilo. Ničta izoterma se bo ob koncu tedna dvignila verjetno do višine 3000m. Nastala bo kar močna temperaturna inverzija.
Po skupinskem izračunu evropskega modela bo območje visokega zračnega pritiska nad Srednjo Evropo postopno slabelo. S krepitvijo območja nizkega zračnega pritiska nad severnim delom Atlantika bodo vetrovi počasi potegnili od zahoda. Ni pa to za nižine zimski scenarij. S tem bo začel pritekati bolj vlažen zrak, vendar je še predaleč za resno napoved.