Orkan Erin označuje prvi orkan v Atlantiku v tej sezoni. Na srečo se je središče orkana izognilo naseljenim območjem. V šestih urah je na Guadeloupe padlo več kot 63 mm dežja. V Portoriku je več kot 159.000 domov izgubilo elektriko, električni vodi pa so bili poškodovani. Bahami so se zaradi orkana soočili z nevihtami in poplavljenimi cestami, na nekaterih otokih pa so bili nameščeni rezervni generatorji. Nastala je iz tropskega vala 11. avgusta zahodno od Zelenortskih otokov. 15. avgusta, vzhodno od Malih Antilov, se je tropska nevihta okrepila v orkan. Zelo ugodne razmere so omogočile, da je orkan doživel eksplozivno intenziviranje in 16. avgusta dosegel kategorijo 5 na lestvici Saffir-Simpson.
Hitro intenziviranje tropskih ciklonov je večinoma posledica visokih in vrtečih se konvektivnih stolpov v središču nevihte. V angleški literaturi se ti pojavi imenujejo vroči stolpi. Ti stolpi predstavljajo navpično masiven konvekcijski oblak v tropskem kroženju, ki se razteza od spodnjih plasti troposfere do tropopavze (ali celo stratosfere). Izraz “vroče” je posledica velike količine latentne toplote, ki se sprošča, ko se vodna para kondenzira, zaradi česar so vroči stolpi relativno bolj vroči od njihove okolice. Pojavljajo se v središču tropskih ciklonov v masivnem kumulusnem oblaku očesne stene. Ta vroči stolp je bil viden tudi med tropsko nevihto Erin med njenim razvojem v orkan kategorije 1 15. avgusta ob 13:00 UTC

Tropska nevihta Erin, ki jo je zajel geostacionarni satelit GOES-19 15. avgusta ob 13:00 UTC. Bela puščica prikazuje lokacijo vročega stolpa.
Postopek ERC v primeru orkana Erin je prikazan na sliki spodaj. Slika a prikazuje orkan Erin 17. avgusta ob 11:00 UTC (druge slike so v 4-urnem zaporedju), ko je bil še vedno označen z intenzivnostjo kategorije 5. Vendar pa je v njegovem središču opazno razmeroma majhno območje. Če premer očesa postane premajhen, konvekcija v steni očesa ne more več ostati organizirana. To lahko privede do nastanka nove konvekcije v zunanji steni očesa, kjer je za to več prostora in energije. Slika b prikazuje novo steno očesa (v severozahodnem delu nevihte), ki se razvija okoli prvotne, ki postopoma slabi. Ko so hitrosti vetra previsoke, se notranja stena očesa turbulentno zlomi, in če vetrno polje ostane manj turbulentno okoli notranje stene očesa, se razvije nova zunanja stena očesa. Slika c prikazuje, da je notranja stena očesa prenehala obstajati in da se zunanja stena očesa začenja krepiti. Na tej stopnji nevihta oslabi, centralni zračni tlak se poveča in hitrost vetra se zmanjša. Poleg tega se v tej fazi, čeprav je nevihta šibkejša, njen vodoravni premer poveča. Opazno je tudi, da v primeru orkana Erin v središču nevihte ni bilo dobro opredeljenega očesa. Ko se notranja stena očesa razprši, se zunanja stena očesa začne hitro krepiti v nadaljnjem razvoju (sl. d). Ta slika prikazuje tudi vroč stolp vzhodno od novonastalega očesa. Sliki e in f prikazujeta ponovno krepitev orkana. Ker pa ima nova stena očesa večji premer kot prvotna, so hitrosti vetra šibkejše, vendar se razprostirajo na večjem območju.

Cikel zamenjave očesne stene (ERC) v primeru orkana Erin v 4-urnem zaporedju med 11:00 UTC 17. avgusta in 07:00 UTC 18. avgusta. Posnetki prikazujejo satelitske posnetke iz GOES-19 v toplotnem pasu atmosferskega okna (kanal IR 10.3).
Hitra intenzifikacija je bila najhitrejša od vseh zabeleženih atlantskih orkanov pred 1. septembrom, na podlagi zmanjšanja centralnega tlaka. Ta pojav so omogočile visoke temperature oceanov, ki so bile do 200-krat bolj verjetne zaradi človekovega vpliva na podnebje. Zaradi nenehnega segrevanja oceanov se pričakuje, da bo hitro intenziviranje tropskih ciklonov pogostejše.
Sedaj je Erin postal ekstratropski ciklon, se je pa zgodilo tisto kar sem pričakoval, prehod višinske motnje čez Srednjo Evropo v torek je bil s strani evropskega modela izbrisan. AI je imel precej severnejšo pot Erina čez severni del Atlantika, zato AI z novo različico postaja precej uporaben model za obdobje med 5-10 dni.
Jutri se bo spustil proti Srednji Evropi precej mrzel zrak za konec avgusta, podoben tistemu iz leta 1995, ko smo videli sneženje tja do 1300m. Na severovzhodu se bo temperatura spustila tja do +5 °C na 850mb(n.v. približno 1500m). Torej če imamo danes na Rogli okoli 10 °C, se bo jutri zjutraj temperatura okoli +4 °C.
Jutri bo večinoma sončno s svežim jutrom, na Primorskem bo pihala šibka burja, najvišje temperature bodo med 17 °C in 22 °C, na Primorskem do 26 °C.
V ponedeljek bo sončno in topleje s svežim jutrom, najvišje temperature bodo med 22 °C in 27 °C.
V začetku tedna pa se bo postopno vzpostavil popolnoma drugačen tip vremena se bo začelo poglabljati obsežno območje nizkega zračnega pritiska, ki bo postopno začelo vplivati na vreme pri nas. Jugozahodni veter bo postopno ogrel ozračje, temperature bodo vsak dan nekoliko višje. V ponedeljek in torek bo povsod sončno in toplo vreme, jutra bodo še sveža.
V torek bo sončno in toplo, ponekod bo zapihal jugozahodni veter, najvišje temperature bodo 23 °C in 28 °C.
V sredo bo nad našim območjem prevladoval stabilen visoki tlak, kar bo zagotavljalo še naprej sončno vreme z zmerno oblačnostjo v zahodnih predelih Slovenije. Hkrati bo nad zahodno Evropo in zahodnim Sredozemljem potekal proces ciklogeneze, zaradi katerega se bo v višjih slojih atmosfere oblikoval dinamičen zahodni do jugozahodni zračni tok, ki se bo v četrtek in v petek počasi premikal proti našim krajem.
V sredo se bo nadaljevalo sončno in še toplejše vreme, v hribovitem svetu zahodne Slovenije bo popoldne več spremenljive oblačnosti, lahko nastane kakšna ploha, pihal bo jugozahodni veter, najvišje temperature bodo na severozahodu okoli 22 °C, drugod med 25 °C in 30 °C.

V sredo bodo temperature spet dosegle bolj poletne vrednosti, na vzhodu ob jugozahodniku malo čez 30 °C(imweather)
V četrtek bo na vzhodu večinoma sončno, na zahodu bo spremenljivo oblačno, pojavljale se bodo krajevne plohe in nevihte, ki se bodo lahko občasno razširile tudi nad osrednje kraje, pihal bo okrepljen jugozahodni veter, najvišje temperature bodo med 25 °C in 30 °C, na severovzhodu do 32 °C.
V četrtek se bo polje toplote še okrepilo in naravna konvekcija ob dnevni segrevanju bo verjetno bolj izrazita, predvsem v notranjosti in ob gričevnatih predelih; jugozahodni tok se bo dodatno krepil, kar bo povečalo gibanje toplih in vlažnih zračnih mas proti Sloveniji. V zahodnih krajih bo verjetnost posameznih padavin nekoliko višja zaradi vpliva nekoliko hladnejše in bolj nestabilne zračne mase od zahoda; možne so posamezne plohe in nevihte. Najvišje temperature v nižinah bodo na vzhodu lahko dosegle 32 °C ali 33 °C.
V petek in soboto pričakujemo frontalni vpliv – od zahoda bo do nas prispela hladna fronta, ki bo v višinah in postopoma tudi v nižjih slojih preusmerila prevladujoč zračni tok. Frontalni prehod bo povezan z večjo dinamično motnjo v višjih plasteh, močnejšim dvigom zračnih mas in večjo vertikalno strižnostjo, kar bo spodbudilo rast konvekcije; posledično se bodo pojavile plohe nevihte.

SLIKA Če bodo v petek padavine zajele tudi osrednje kraje, se bodo v soboto predvidoma pojavljale nad vso Slovenijo
Če pogledamo padavinski meteogram se strinja s tem razvojem, ki sem ga napisal po prehodnem suhem obdobju pa se obeta očitno novo poslabšanje v prvih dneh septembra, kar bi pomenilo čisti prehod v jesenske dni in slovo od poletja.
Torej september se bo verjetno začel s spremenljivim vremenom, temperaturno pa zaenkrat prvi teden tudi nič posebnega.