ESSL: Reportaža o toči v letu 2022

20. januarja, 2023

Leto 2022 je bilo še eno rekordno leto po številu neurij s točo v Evropi. Skupno je bilo na ESWD oddanih 8224 poročil o veliki toči (premera ≥ 2 cm). To je 2791 poročanj več kot leta 2021, ki je bilo že tako rekordno.

Zelo velika toča (premer ≥ 5 cm) je bila prijavljena 1334-krat, 18 poročil pa je vključevalo orjaško točo s premerom nad 10 cm. Po vsej Evropi je bilo 213 dni z vsaj eno večjo točo in 94 dni z vsaj eno orjaško točo, nad 10 cm premera. Obdobje od 20. maja do 10. julija je bilo še posebej aktivno glede zelo velike toče (od 52 dni smo v 42 dneh beležili pojav velike toče).

Vir: ESSL; Podatki predstavljajo pogostost pojava velike toče na podlagi vetrovnega striženja (0-6km) ter vrednosti energije – CAPE

Večji dogodki s točo leta 2022 so se oblikovali v širokem razponu z veliko konvektivno energijo (CAPE) in optimalnih strižnih vrednosti. Kljub temu se je večina dogodkov zgodila, kjer je vrednost energije CAPE znašala nad 1000 J/kg, in s strižno hitrostjo 0–6 km, ki je presegla 15 m/s, kar je prostor parametrov, kjer se običajno pojavi velika toča. Nekateri dogodki, ki so povzročili velikansko točo, so imeli precej neopazno okolje. Dober primer takega primera je neurje s točo 1. julija nad Češko, ki je povzročilo točo s premerom do 11 cm z energijo (v nadaljevanju CAPE) okoli 1000 J/kg in strižno hitrostjo 0–6 km precej pod 20 m/s. Po združitvi dveh neviht je za kratek čas nastala velikanska toča. Pred združitvijo so opazili točo s premerom približno 3 cm, po kratkem obdobju velike toče pa ni takoj sledil pojav večje.

Daleč največ poročil je bilo oddanih za Francijo (2461), sledita Italija (993) in Nemčija (583). Največ prijav toče je bilo v treh dneh: 4. junija (411 prijav), 20. junija (385 prijav) in 25. maja (334 prijav). Toča je poškodovala 215 ljudi, umrla je ena oseba. Dva družbeno najbolj vplivna dogodka sta bila neurje s točo v Casamassimi (Italija), 19. avgusta, s 100 poškodovanimi in neurje s točo v La Bisbal d’Empordà (Katalonija), 30. avgusta, s 67 poškodovanimi in eno smrtno žrtvijo. Neurja s točo so imela zelo velik gospodarski vpliv, zlasti v Franciji, kjer so zavarovane izgube po podatkih Swiss-Re dosegle 4,8 milijarde evrov. Medtem ko so nekatera neurja “trosila” veliko točo le 15 minut, so nekatera trajala več kot 3 ure. Najdlje trajajoče neurje s točo je bilo 22. maja v Franciji, kjer je toča padala 5 ur v pasu toče, dolgem več kot 300 km.

Pomnimo – Slovenija in okolica:

25. maj: Več supercelic je povzročilo dolge odseke toče nad jugovzhodno Avstrijo, Slovenijo, severovzhodno Hrvaško in Madžarsko. Največja toča je v premeru merila 8 cm. O hudi škodi na stavbah poročajo v Kapeli Podravski na Hrvaškem in Kiskorpádu na Madžarskem.

2. junij: Huda neurja s točo so zajela jugovzhodno Avstrijo, Slovenijo in severno Hrvaško. Poročali so o škodi na zaselkih, hišah in avtomobilih. Največja velikost toče je dosegla »le« 5 cm, vendar je padala v velikih količinah in jo je marsikje spremljal močan veter z nanosi do 20 cm višine.

5. junij: Neurja s točo so prizadela vzhodno Francijo, Švico, severozahodno Italijo, Slovenijo, Avstrijo in Srbijo. V slovenskem Frankolovem je padla do 9,5 centimetrska toča, v avstrijskem Kufsteinu pa je padla 11-centimetrska toča.

In še nekaj fotografij toče iz lanskega leta: