NEURJE.SI: Predvidevanja za prihajajočo zimo 2016/17

Kristijan Cizerl: Zakorakali smo že globoko v november in sedaj se že mnogi sprašujejo kakšna zima nas čaka. No v zadnjem času sem se tudi jaz malce posvetil temu in sem prišel do naslednjih zaključkov. Rad bi povedal tudi, da je tole le zgolj moje mnenje o letošnji zimi in seveda komaj ob koncu zime bomo videli ali sem zadel vse skupaj ali pa krepko zgrešil.

Napoved temelji na osnovi raznih meteoroloških modelov ter ostalih raznih pogojev za zimo. Nekateri dejavniki kot so QBO (Quasi-Biennial-Oscillation), sončna aktivnost, el nino, la nina, neutral, snežna pokritost na območju Sibirije, Skandinavije lahko korenito vplivajo na potek vsake zime. 

Zadnje 3 zime so bili resnično mile sploh pa ta zadnja zima 2015/16. Torej moje mnenje je, da nas letos čaka nekoliko drugačna zima kot lani. Zaradi zelo visoke snežne pokritost nad Skandinavijo, Sibirijo zna bit to zimo Sibirski anticiklon nekoliko močnejši in bodo zato pogostejši prodori iz vzhodne, severovzhodne smeri. Sončna aktivnost je tudi zelo nizka, kar načeloma pomeni, da obstaja nekoliko večja možnost za hladnejšo zimo. Pričakuje se zelo šibka La nina in to je še ena pozitivna stvar za letošnjo zimo, seveda za tiste, ki imajo radi mrzlo, sneženo zimo. Edina ovira to zimo je še vedno zahodno usmerjen, torej pozitiven QBO. Vam bom povedal nekaj na kratko o tem QBO indeksu.

QBO(Quasi-Biennial Oscillation)

To je tako imenovana oscilacija ekvatorialnih zonalnih vetrov. Moč le-teh lahko spremeni potek posamezne zime. Če je QBO pozitiven prevladujejo na območju stratosfere zonalni (zahodni) vetrovi. Ko je QBO negativen, kar se je zgodilo v zimi 2014/15 pa so na tem območju, torej med 10 hPa (31 000 m) in 100 hPa (15 000m) višine bili najbolj pogosti vzhodni stratosferski vetrovi.

V spodaj prilepljeni sliki si lahko pogledate kdaj se je v preteklosti pojavil QBO+ in kdaj QBO- . Temno osenčen je stratosferski veter, ki piha iz zahoda proti vzhodu.

QBO

Za naš del je v teoriji nekako tako, kar se tiče QBO indeksa. Če je ta pozitiven se že v osnovi zmanjšajo možnosti za segrevanje stratosfere, torej načeloma je polarni vorteks zelo trdovraten. Negativen QBO pa nekoliko poveča možnosti za kaj takega, tudi polarni vorteks je šibkejši. Torej smo opazili, da je vpliv obraten.
Tako nekako izgledajo anomalije na 30 hPa ob QBO+ (west) . Lepo je vidno, kako zelo močan, trdovraten je polarni vorteks ob takšnih primerih.

QBO- (east). Situacija je v takšnem primeru obrnjena, polarni vorteks je bolj ranljiv. In kar hitro lahko ob takšnih zimah ob nekoliko močnejšem segrevanju stratosfere le-ta oslabi in se kasneje tudi razdeli na več delov.

Načeloma velja, da ko je QBO indeks pozitiven imamo v Sloveniji slabe zime in obratno. Ampak izjemoma je lahko tudi malce drugače. Tudi ob QBO west smo že imeli hladne, snežene zime v kombinaciji z visoko sončno aktivnostjo. A vendarle tale teorija ni popolnoma potrjena, ker smo imeli samo 2 leti za primerjavo.
Pri QBO indeksu velja, da se vzhodni, zahodni stratosferski veter izmenjavata na vsako leto. Torej v zimi 2013/14 smo imeli pozitivno usmerjen QBO indeks, naslednje zimo, torej zimo 2014/15 pa je le-ta bil že vzhodno usmerjen.
Lahko še tudi povem, da QBO rabi kar nekaj mesecev , da propagira iz višjih stratosferskih višin na nižje. Torej iz 10 hPa do 100hPa.

V nasprotju z to teorijo so bili zonalni zahodni vetrovi zelo šibki večji del letošnjega oktobra ter tudi novembra. Tako da je zelo težko pravilno napovedati kakšna bo letošnja zima. Hitrost zonalnih vetrov na 10,30 hpa ter tudi po drugih plasteh je še vedno pod povprečjem. Se pa pričakuje v naslednjem tednu strm porast moči zonalnih vetrov. Kaj bo to pomenilo pa bomo videli v nadaljevanju zime.

Hitrost zonalnih vetrov

Torej na podlagi vseh tej dejavnikov ter tudi raznih dolgoročnih napovedi (EC,CFS itd) smo prišli do zaključka.

Letošnja zima bo po vsej verjetnosti nekoliko hladnejša kot lanska, tudi snežnih padavin bo več. Prvi del zime, torej večji del decembra bo minil v dokaj stabilnem vremenu(z močnejšim anticiklonom) z občasnimi vdori hladnega zraka iznad Atlantika v Sredozemlje. A po trenutnih predikcijah to še ne bodo tisti pravi zimski vdori hladnega zraka. Večinoma bo šlo za kakšne kratkotrajna poslabšanja vremena z dežjem na zahodu, v višinah pa bodo prevladovali južni, jugozahodni vetrovi. Zaradi šibkih zonalnih vetrov ter neprestanega segrevanja stratosfere, torej vršenja pritiska na njega pa pričakujem, da bo lahko prišlo do večjih sprememb bolj proti koncu prve polovice zime ali šele v začetku druge. Vse pa bo odvisno od tega, ali bo to nenadno segrevanje stratosfere potekalo na pravem mestu in ali bo le-to dovolj močno, da bo vplivalo tudi na vreme v Evropi. Če bi polarni vorteks recimo čisto razpadel, potem bi lahko prišla tista prava zima tudi nad Srednjo Evropo. Torej pričakujem večjo možnost za boljšo, hladnejšo, bolj sneženo zimo v drugi polovici zime. Takrat se bo polarna fronta premaknila nekoliko bolj južno nad nižje geografske širine. Seveda pa so tudi v prvi polovici zime možni kakšni zimski vdori hladnega zraka, ampak le-ti bodo redkejši.

Avtor prispevka: Kristijan Cizerl, Neurje.si

Viri: www.geo.fu-berlin.de,  www.cpc.ncep.noaa.gov, forest.jrc.ec.europa.eu