Potrditev: Sledi stabilno poletno vreme, ki bo trajalo vsaj do sredine meseca

Julij je bil nadpovprečno namočen in nekoliko toplejši od dolgoletnega povprečja

Povprečna temperatura je bila v Ljubljani 22,3 °C, kar je 0,4 °C več od dolgoletnega povprečja 1991-2020 in dve stopinji manj kot smo jih imeli junija. Enako odstopanje je bilo na letališču Portorož, nekoliko manjše na Kredarici(+0,3 °C) in v Celju +0,1 °C.

Povprečna julijska temperatura v Ljubljani med 2003-2025

Če pogledamo gibanje povprečne julijske temperature od leta 1851 ugotovimo, da letošnji julij temperaturno ni bil nič posebnega, celo julij 1859 je bil samo za dve desetinki hladnejši in to brez pomoči urbanizacije. Taka temperatura če so seveda podatki pravilni je bila za tiste čase nekaj precej ekstremnega. Sicer pa bo letošnji julij v Ljubljani okoli dvajsetega mesta od začetka meritev.

Julij je bil povsod razen ob obali nadpovprečno namočen, v Ljubljani je padlo 195mm padavin, kar je 60% nad povprečjem 1991-2020. To je druga najvišja vrednost v tem tisočletju(po 2023). Na Kredarici je bilo odstopanje +44%, v Celju pa +17%. Na Letališču Portorož je bilo padavin le 39mm kar predstavlja 66% dolgoletnega povprečja.

Osončenost je bila povsod pod dolgoletnim povprečjem. V Ljubljani je sonce sijalo 245 ur, kar predstavlja 85% dolgoletnega povprečja. Na Kredarici je sonce sijalo 72%, v Celju 94% in na letališču Portorož 88% dolgoletnega povprečja.

V letošnjem juliju je bila globalna temperatura še nižja, odklon je znašal +0,262 °C. Največji odklon je bil tokrat v Skandinaviji, kjer so imeli zelo toplo obdobje, ki še traja. Pravzaprav zaznavamo trend ohlajanja od februarja naprej, to je najhladnejši julij po letu 2020, podobno kot v Sloveniji.

Odklon globalne temperature v letošnjem juliju(vir weatherbell)

Kanadski sezonski model kaže na temperaturno normalen avgust in bolj namočen od povprečja

Letošnji avgust se je začel z bolj spremenljivim vremenom in občasnimi padavinami. Po podatkih kanadskega sezonskega napovednega modela, ki analizira globalne vzorce, se lahko v avgustu pričakuje temperaturno povsem normalen avgust. Model nakazuje, da bi nad območjem Alp ne bilo večjega odstopanja v primerjavi s periodo 1991–2020.

Po temperaturnih anomalijah kanadskega modela bo julij pri nas normalen mesec

Nad večjim delom Evrope naj bi bil tudi bolj moker mesec s pogostimi atlantskimi motnjami, ki bodo potovale proti jugovzhodnemu Sredozemlju

Kljub zanimivim napovedim pa je pomembno poudariti, da so sezonske napovedi še vedno pretežno orientacijske narave. Težko jih je obravnavati kot natančne prognoze, saj zaradi kompleksnosti podnebnih interakcij ostajajo občutljive na spremembe. Njihova glavna vrednost je v tem, da opozorijo na splošne trende – na primer, ali lahko pričakujemo nadpovprečno toplo, suho ali deževno sezono. Podatki o povprečnih temperaturnih anomalijah so torej zgolj indikator, da je verjetnost normalnega vremena višja, ne pa garancija, da se bo to tudi uresničilo.

Potrditev: Sledi stabilno poletno vreme, ki bo trajalo vsaj do sredine meseca

Nadaljuje se spremenljivo vreme, popoldne se bo ob prehajanju vremenske fronte padavine od zahoda okrepile. Pričakujemo lahko kar burno vremensko dogajanje, lokalno bodo spet velike krajevne razlike v količini padavin. Po prehodu višinske doline s hladnejšim zrakom jutri pa se bo postopno okrepilo nad nami območje visokega zračnega pritiska.

Jutri bo deloma sončno z občasno spremenljivo oblačnostjo, pojavljale se bodo krajevne plohe in nevihte, na Primorskem bo zapihala burja, najvišje temperature bodo med 20 °C in 26 °C.

Animacija(klikni sliko) prehoda višinske doline s hladnejšim zrakom

V ponedeljek bo večinoma sončno, popoldne lahko nastane kakšna kratkotrajna ploha, najvišje temperature bodo med 21 °C in 27 °C.

To bo v prihodnjih dneh stabiliziralo vremenske razmere, pričakujemo več sonca in višje temperature.

Temperature bodo čez dan prijetne(vir imweather)

V torek bo sončno in topleje, najvišje temperature bodo med 23 °C in 28 °C.

Kljub temu je sredi naslednjega tedna pričakovati prihod nove vremenske fronte, ki se bo spuščala čez vzhodno Evropo. Čeprav naj bi ta fronta le prehodno vplivala na oblačnost nad našimi kraji, ne bo imela večjega vpliva na vremenske razmere pri nas. Ob prehodu omenjene fronte bo več oblačnosti; tako bodo v noči na sredo in v sredo zjutraj zlasti v severni polovici Slovenije možne krajevne padavine.

V noči na sredo se bo od severa prehodno pooblačilo, v sredo bo sprva zmerno do pretežno oblačno, ponekod bodo zjutraj in dopoldne nastajale krajevne plohe ali nevihte, na Primorskem bo zapihala šibka do zmerna burja, čez dan se bo zjasnilo, najvišje temperature bodo med 23 °C in 28 °C, na Primorskem do 31 °C.

Animacija(klikni sliko) prehoda vremenske fronte sredi prihodnjega tedna po vzhodni strani Alp

V četrtek bo sončno in zelo toplo, najvišje temperature bodo med 25 °C in 30 °C.

Od četrtka do sredine meseca nas čaka daljše obdobje stabilnega vremena, ki naj bi trajalo vsaj teden dni. Nad severozahodno Evropo, deloma tudi nad Srednjo Evropo, bo prevladoval anticiklon. Vremenske fronte se bodo zaradi tega večinoma pomikale prek Severne Evrope, kar bo našim krajem prineslo stabilne in suhe pogoje. Temperature naj bi v tem obdobju postopno naraščale, kar pomeni, da nas čaka lep avgustovski teden s prijetnimi in toplimi oz. vročimi dnevi, primernimi za načrtovanje različnih zunanjih aktivnosti in uživanje v poletnem vremenu.

Predvidene temperature od petka naprej bodo večinoma presegale +30 °C in se ponekod približale lahko +35 °C.

Izračun AI je precej vroč, kontrolni izračun kaže na možnost toplotne kupole nad našim območjem z vrednostmi čez 590 dekametrov za daljše obdobje

Možnost za padavine je od ponedeljka naprej pa tja do sredine avgusta zelo majhna.

S tem se strinja tudi skupinski izračun ecmwf

V zadnjih dneh meteoroloških izračunov opazujem vse pogostejše pojavljanje negativnih temperaturnih anomalij nad severno in vzhodno Evropo proti zadnji avgustovski dekadi, kar pomeni, da se temperature v teh predelih dosledno odklanjajo od dolgoletnega povprečja za to obdobje. Te anomalije nakazujejo, da se v zračne tokove vse bolj vpleteni vplivi hladnejših zračnih mas, ki prihajajo iz severnejših ali vzhodnejših regij, kar bi lahko prineslo zmerno nižje temperature. Hkrati pa skupinski izračuni vodnih svetovnih modelov – vključno z ameriškim modelom GFS, evropskim modelom ECMWF in naprednimi napovedmi, ki uporabljajo umetno inteligenco – kažejo na postopno premikanje območja visokega zračnega tlaka proti severnejšim delom Atlantskega oceana.

Proti zadnji dekadi je videti po skupinskem izračunu AIFS vpliv nekoliko hladnejših zračnih mas z vzhoda Evrope

Podobno vidi skupinski izračun ecmwf

in gfs