Minevata dve leti, odkar se je čas ustavil

4. avgusta, 2025

3. avgust 2023. Dan, ko so nebo, zemlja in voda pokazali vso svojo moč. V nekaj urah so poplave preplavile domove, ceste, polja in srca. Voda ni vzela le premoženja – vzela je mir, varnost, nekatere tudi življenja.

Dve leti kasneje se rane še vedno celijo. Številni še nimajo doma, mnogi so še brez odgovorov. A v spominu ostajajo tiste ure, ko je narod pokazal svojo srčnost – ko so gasilci, prostovoljci, sosedje in neznanci reševali, kar se je rešiti dalo.

Naj ta obletnica ne bo le spomin na uničenje, temveč tudi opomin, da narava ne pozablja. In da moramo biti pripravljeni – vsak dan.

𝐑𝐞𝐳𝐢𝐦𝐞:

3.–6. avgust 2023 – v noči s 3. na 4. avgust so padavine dosegale 150–200 mm na kvadratni meter na najbolj prizadetih območjih, nekje celo okoli 275 mm v 48 urah. To je ponekod predstavljalo celo mesečno povprečje v enem dnevu. Predhodna preskrbljenost tal po neurjih v juliju je dodatno poslabšala razmere, saj se voda ni mogla zadrževati.

Najhuje so bile prizadete Severna Primorska, Gorenjska (npr. Škofja Loka, Idrija, Žiri), Koroška, deli osrednje Slovenije v zaledju Ljubljane (Ljubljanska kotlina, Kamniško-Savinjske Alpe). Voda je prestopala bregove rek Sava, Mura, Drava ter lokalnih hudournikov.

– Skoraj 85 % slovenskih občin poročalo o škodi, prizadetih je bilo 183 od 212 občin.

– Poplavljeno je bilo okoli 8.000 domov, 400 popolnoma uničenih, približno 330 neprimernih za bivanje.

– Skupno je umrlo najmanj sedem oseb: dva starejša Slovenca, dva nizozemska pohodnika (domnevno strela), ter še trije ljudje zaradi nesreč povezanih s poplavami.

Avgustovske poplave leta 2023 so po vseh ocenah najhujša naravna nesreča v zgodovini Slovenije, z nepopravljivimi posledicami za številne prebivalce, infrastrukturo in občine.