Ponovitev začetka aprila 2021, vendar tokrat s suhim prodorom polarnega zraka

Vpliv saharskega prahu na tropske ciklone: Dinamično ravnovesje med uničevanjem in ščitenjem

Saharski prah, ki vsako leto preplavi Atlantski ocean z več kot 100 milijoni ton mineralnih delcev, je več kot le spektakularni vremenski pojav. Ta peščeni oblak, znani kot Saharski zračni sloj (SAL), igrajo ključno vlogo v evoluciji tropskih ciklonov. SAL je vroč, suh in izredno prašen sloj atmosfere, debel 3–5 km, ki se oblikuje nad Saharo med poletnimi meseci. Veter ga prenaša čez Atlantik, kjer lahko potuje več tisoč kilometrov in vpliva na vremenske sisteme od Zahodne Afrike do Karibov. Njegovo sestavo določajo trije elementi: fini kvarcni prah, ki odbija sončno svetlobo; suh zrak z vlažnostjo pod 10 %; ter močni vetrovi s hitrostmi do 55 km/h, ki povzročajo vertikalno striženje. Kombinacija teh dejavnikov naredi SAL naravnega sovražnika tropskih ciklonov, ki za svoj razvoj potrebujejo vlažnost, stabilno okolje in tople morske površine.

Animacija analiz optične globine celotnega aerosola CAMS nad severnim Atlantikom junija, julija in avgusta 2024.

Ko SAL prodre v območje, kjer se lahko oblikuje tropski ciklon, sproži serijo procesov, ki zavirajo njegov razvoj. Prvič, suh zrak iz SAL-a absorbira vlago iz spodnjih atmosferskih plasti. Brez vlage se prekine konvekcijski cikel – proces, pri katerem toplota, ki jo sprošča kondenzacija vode v oblake, poganja vzpon zraka in krepitev nevihte. Drugič, mineralni prah deluje kot toplotni absorber. Ko sončni žarki segrevajo prašne delce, ustvarjajo temperaturne inverzije (topel zrak nad hladnim), ki preprečujejo vertikalno mešanje zraka. To zaduši rast nevihtnih celic. Tretjič, vetrovno striženje v SAL-u raztrga strukturo ciklona. Zgornji deli nevihte se premikajo hitreje kot spodnji, kar prepreči oblikovanje jedra, potrebnega za rotacijo.

Zemljevid glavnih virov prahu po svetu in glavnih trajektorij transporta na dolge razdalje

Zgodovinski primeri ponazarjajo to moč. Julija 2020 je močan SAL skoraj popolnoma zatrl vse tropske ciklone v vzhodnem Atlantiku, kar je Nacionalno oceanografsko in atmosfersko upravo (NOAA) pripeljalo do napovedi “nižje od povprečne” hurikanske sezone – vendar je sezono na koncu zaznamovalo rekordnih 30 poimenovanih neviht, večinoma po oslabitvi SAL-a avgusta. Leta 2021 je SAL oslabil tropski vihar Fred, ko je ta poskušal pridobiti moč blizu Zahodne Afrike. Satelitski posnetki so pokazali, kako je prašni oblak razjedel Fredove oblake, preden je dosegel Karibe. Študije kažejo, da SAL v povprečju zmanjša verjetnost razvoja ciklonov v vzhodnem Atlantiku za 60 %.

Zgodovinsko gledano je eden najbolj spektakularnih primerov vpliva Saharskega praha dogodek iz junija 2020, ko je ogromen prašni oblak, poimenovan “Godzilla Dust Cloud”, prečkal Atlantik od Afrike do Karibov. Ta oblak je povzročil izjemno motnost ozračja, zaradi česar so nebo na Karibih dobilo oranžen odtenek, hkrati pa je zaviral zgodnje tropske nevihte. Ta primer ponazarja, kako lahko naravni pojavi v enem delu sveta vplivajo na vreme v drugem, tisoč kilometrov stran.

“Godzilla” rjav prašni oblak v obliki peresa se razteza čez cel Atlantik od zahodne Afrike do Karibov

Vendar obstajajo izjeme, ko prah posredno krepi nevihte. Leta 2021 je hurikan Sam, eden najmočnejših ciklonov sezone, uspel pridobiti moč kljub prisotnosti SAL-a. Raziskovalci menijo, da je Sam izkoristil pomanjkanje konkurence – SAL je zatrl druge nevihte, zato je Sam absorbiral več energije iz oceanov. Poleg tega lahko SAL sproži lokalno povečano konvekcijo na svojih robovih. Ko se prašni sloj premika, ustvarja območja nestabilnosti, kjer lahko nastanejo močne nevihte. Te “stranske posledice” so bile opažene leta 2017, ko je SAL posredno spodbudil nastanek tropskega viharja Bret v Venezueli.

Podnebne spremembe spreminjajo to dinamiko. Segrevanje Sahare (2–3 °C v zadnjih 50 letih) vpliva na količino prahu. Čeprav nekateri modeli napovedujejo večjo erozijo zaradi suš, drugi trdijo, da bi lahko povečane padavine v Sahelu zmanjšale količino prahu. To bi imelo paradoksalne posledice: manj prahu bi zmanjšalo SAL-ov zaviralni učinek, kar bi omogočilo več ciklonov v vzhodnem Atlantiku. Hkrati bi segrevanje oceanov (Atlantik je segret za 1,1 °C od 1900) dajalo ciklonom več energije. Kombinacija teh dejavnikov bi lahko spremenila geografsko porazdelitev ciklonov, s čimer bi regije, kot je Zahodna Afrika, postale bolj ranljive za udarce.

Raziskave saharskega prahu in ciklonov so ključne za napovedovanje. Letala, kot je NASA-jev DC-8, letijo neposredno skozi SAL, da bi merila prah, vlago in veter v realnem času. Ti podatki se integrirajo v modele, kot je NOAA-jev Hurricane Weather Research and Forecasting (HWRF), ki zdaj upošteva prah kot parameter. Vendar izziv ostaja napovedati, kako bodo interakcije med prahom in cikloni reagirale na podnebne spremembe. Nekateri klimatologi opozarjajo, da bi lahko oslabel SAL v kombinaciji s toplejšimi oceanovi ustvaril “superhurikane”, podobne tistim v Zahodnem Pacifiku.

Za Evropo, vključno s Slovenijo, je Saharski prah pogosto opazen kot motno nebo ali rdečkast sončni zahod. Včasih prah prispe celo do Alp, kjer se usede na snežne plasti in povzroči “rdeči sneg”, fenomen, ki zanima tako javnost kot znanstvenike. Za prebivalce lahko prinaša tudi težave, kot je poslabšana kakovost zraka, kar je pomembno za ranljive skupine, na primer ljudi z respiratornimi težavami. Kljub lokalnim vplivom pa je globalni pomen tega pojava še posebej pomemben v luči podnebnih sprememb. Če se suše v Sahari poslabšajo ali spremeni vzorec vetrov, bi lahko prišlo do zmanjšanja količine prahu v atmosferi. To bi potencialno povečalo tveganje za močnejše in pogostejše atlantske ciklone, kar bi imelo dramatične posledice za obalna območja.

Saharski prah ni le atmosferski motilec – je tudi regulator, ki ohranja ravnovesje v globalnem podnebju. Njegova dvojna vloga (zatiranje ciklonov a hkrati pospeševanje suš in slabšanje kakovosti zraka) poudarja kompleksnost naravnih sistemov. Z razumevanjem tega razmerja lahko človeštvo bolje pripravi na prihodnost, kjer bodo ekstremi vremena verjetno pogostejši.

Marec je bil v Ljubljani osmi najbolj moker v zadnjih 100 letih

Povprečna temperatura v marcu je bila v Ljubljani 8,6 °C, kar je 1,5 °C nad dolgoletnim povprečjem 1991-2020. Enako odstopanje smo imeli na letališču Portorož in v Celju. Medtem ko je bilo na Kredarici odstopanje +1,9 °C. Temperaturno marec nič posebnega glede na pretekla leta in bo v večini Slovenije na  desetem mestu od začetka meritev. Marec leta 1994 je bil v Ljubljani še 2 stopinji toplejši od letošnjega.

Povprečna marčevska temperatura v Ljubljani med 2003-2025

Marec je bil nadpovprečno namočen, odklon je bil znaten, v Ljubljani je znašal 113%, na letališču Portorož 170%, v Celju 152% in na Kredarici 71% nad dolgoletnim povprečjem. Torej, v Portorožu je padlo skoraj 3-krat več padavin kot običajno. Če gre verjeti arhivskim podatkom, je bil marec v Ljubljani osmi najbolj namočen v zadnjih 100 letih. Osončenost je bila po nižinah večinoma v skladu z dolgoletnim povprečjem. V Ljubljani je bila +1%, na letališču Portorož +2%, v Celju +8%. Na Kredarici pa je bilo sonca manj kot običajno sonce je sijalo 120 ur oziroma 82% dolgoletnega povprečja. Če gledamo namočenost je bil na državni ravni tale marec okoli 5.mesta v zadnjih 100 letih, glede na anomalije v zahodni in vzhodni Sloveniji, ki se bile še višje kot v Ljubljani.

Ponovitev začetka aprila 2021, vendar tokrat s suhim prodorom polarnega zraka, ki bo potekal po vzhodni strani Alp

V začetku aprila smo imeli zelo podoben scenarij, kot ga bomo imeli sedaj. Takrat je šel prodor dovolj zahodneje, da je nad Genovskim zalivom nastal sekundarni ciklon in 6.aprila je občasno snežilo tudi ob morju.

Državna meteorološka služba je prvo opozorilo pred snegom izdala 5. aprila ob 8.45

V noči na sredo se je zjasnilo in veter umiril, zato je bilo jutro 7. aprila marsikje najbolj mrzlo aprilsko jutro v več kot 60 letih.

16 izbranih samodejnih postaj, kjer so bile zabeležene najnižje temperatura zraka (°C) med 5. in 9. aprilom in primerjava z rekordno aprilsko vrednostjo

Pozeba je bila neizogibna, če pogledamo stanje letos, bo šel prodor po vzhodni strani Alp. Prodor bo suh oziroma bodo ob prehodu izrazite hladne fronte nastale le manjše padavine.

Animacija(klikni sliko) izračunane 100-urne poti zračne mase nad območjem Srednje in vzhodnega dela Evrope z meteorološkim modelom ECMWF. Zračna masa bo k nam v višinah dotekala iznad skrajnega severa, iznad Arktičnega oceana(vir weatherbell)

Animacija(klikni sliko) spusta polarne zračne mase po meteorološkem modelu ECMWF s temperaturo na 850mb(približno 1500m n.v.)

Kot lahko vidite po animaciji, bo tudi letos žal, pozeba neizogibna. Letos ne bo snežne odeje, ki bi prinesla še nižje temperature. Kot sem zapisal bo najbolj kritično obdobje med 6 in 9.aprilom. Podobno kot leta 2021 bo najbolj mrzlo verjetno ponedeljkovo jutro, ko bo nad nami polarna zračna masa. Temperature bodo verjetno povsod, razen ob obali pod ničlo, v mraziščih Notranjske pod -10 °C.

Predvidena temperatura zraka v ponedeljek zjutraj kažejo na zmerno pozebo v večjem delu Slovenije(vir imweather)

Tudi dve naslednji jutri bosta kritični, potem pa bo vendarle šlo počasi na bolje, saj se bo v višinah ogrelo, višinska dolina pa se bo pomaknila nad Baltik.

Jutri bo delno jasno z zmerno oblačnostjo, pihal bo severovzhodni veter, na Primorskem šibka burja, najvišje dnevne temperature bodo med 13 °C in 20 °C.

V petek bo sončno, pihal bo severovzhodni veter, na Primorskem šibka burja, najvišje temperature bodo med 13 °C in 20 °C.

Do izrazite ohladitve pa bomo imeli precej sončnega vremena, vsak dan bo več sonca, največ jutri in  v petek. Temperature pa bodo prav pomladne, najbolj toplo bo verjetno v soboto čez dan, ko bodo na vzhodu temperature večinoma čez 20 °C.

V soboto bodo temperature čez dan še prijetne

Že popoldne in proti večeru preko Alp začel prodirati okrepljen severni veter, ki bo s seboj prinesel hladnejši zrak iz skandinavskih predelov. Veter bo v kombinaciji s hladnejšimi zračnimi masami znižal temperature za približno 10 °C v nekaj urah – v Prekmurju pa bo ta prehod še posebej izrazit zaradi ravninskega reliefa, ki omogoča hitrejši prodor vetra. Ob tem bodo nastajale manjše krajevne padavine.

V soboto bo sprva sončno, popoldne se bo oblačnost od severa povečala, na severovzhodu bo najprej zapihal okrepljen severni veter, kasneje tudi drugod. Ob prehodu fronte bodo popoldne in v noči na nedeljo nastajale manjše krajevne padavine, najvišje temperature bodo med 17 °C in 22 °C.

V nedeljo bo bistveno hladneje kot v soboto, saj bo nad nami polarna zračna masa. Temperature bodo bistveno nižje kot v soboto in v notranjosti ne bodo presegle +10 °C. Občutek mraza bo krepil še okrepljen severni veter in burja na Primorskem.

V nedeljo bo dokaj sončno in hladneje, pihal bo okrepljen severni veter, na Primorskem bo pihala burja, najvišje temperature bodo med 4 °C in 9 °C, na Primorskem do 14 °C.

V nedeljo bodo temperature bistveno nižje ob okrepljenem severnem vetru

Proti koncu naslednjega tedna bi nas lahko oplazila ali celo zadela nova višinska motnja, ki bo potovala iz severa proti jugovzhodnemu Sredozemlju, toda še predaleč za resno napoved.

V ponedeljek bo sončno z mrzlim jutrom, pihal bo severni veter, na Primorskem šibka do zmerna burja, najvišje temperature bodo med 4 °C in 9 °C, na Primorskem do 14 °C.