Do konca meseca atlantske motnje prinašajo toplejše, vlažno obdobje s spremenljivo mejo sneženja
Močno sneženje na Kamčatki
Letošnji januar bo na Kamčatki, oddaljenem ruskem polotoku na Daljnem vzhodu, zapisan kot mesec izjemnih vremenskih ekstremov. Ta regija, znana po svojih vulkanih, geotermalnih vrelcih in surovi naravi, je doživela eno najhujših snežnih epizod v zadnjih tridesetih letih, ki je prebivalce prisilila v boj z naravo. Iz meteorološkega stališča je ta dogodek posledica zaporedja močnih ciklonov, ki so prinesli rekordne količine mokrega snega, močne vetrove in snežne meteže, ki so paralizirali življenje v glavnem mestu Petropavlovsk-Kamčatskem in okoliških vaseh. V tem članku bomo podrobno raziskali meteorološke vzroke, razvoj dogodka, njegove posledice in širši kontekst, vse na enostaven način, da razumemo, kako vreme lahko tako dramatično vpliva na oddaljeno območje kot je Kamčatka.
Kamčatka leži na stičišču Pacifika in Ohotskega morja, kar jo dela izjemno izpostavljeno vremenskim sistemom, ki prihajajo iz teh oceanov. Meteorološko gledano je sneženje na tem polotoku pogosto, saj hladni zračni tokovi iz Sibirije srečajo toplejše, vlažne mase iz Pacifika, kar ustvarja idealne pogoje za obilne padavine. V preteklem tednu pa je prišlo do nenavadne serije ciklonov – nizkotlačnih sistemov, ki se vrtijo v nasprotni smeri urinega kazalca in prinašajo vlago ter nestabilnost. Ti cikloni so se oblikovali nad Ohotskim morjem, kjer je relativno topla morska voda (v primerjavi s kopnim) zagotavljala obilico vlage. Ko se hladni zrak iz kontinenta zmeša s to vlago, nastane mokri sneg, ki je težek in se hitro nabira. Po podatkih meteorologov je prvi močni ciklon udaril 12. in 13. januarja, prinesel pa je do 39 milimetrov padavin v samo enem dnevu, kar predstavlja približno 30 odstotkov mesečne norme za januar. Ta količina ni samo številka – pomeni, da je v kratkem času padlo toliko snega, kot ga običajno v celem mesecu, kar je povzročilo snežne zamete višje od človeka.
Napoved kanafskega modela za snežno kumulativo na letališču Yelizovo, ki je okoli 30km oddaljen od Petropavlovsk
In napoved evropskega modela
Razvoj tega vremenskega dogodka je bil postopen, a intenziven. Začelo se je že v začetku januarja, ko so se nad Pacifikom začeli oblikovati manjši nizkotlačni sistemi, ki so se postopoma krepili zaradi vpliva jet streama – močnega vetrovnega toka v zgornji atmosferi, ki usmerja vremenske fronte. Jet stream je v tem obdobju zavil proti severu, kar je omogočilo, da so cikloni potovali neposredno proti Kamčatki namesto da bi se razpršili nad oceanom. 12. januarja je prvi ciklon prinesel močne vetrove s hitrostmi do 30 metrov na sekundo, ki so dvigovali sneg in ustvarjali snežne meteže z vidljivostjo manj kot sto metrov. Temperatura zraka je bila okoli -5 do -10 stopinj Celzija, kar je idealno za nastanek mokrega snega – ta se ne topi takoj, ampak se lepi in nabira. Naslednji dan, 13. januarja, je sneženje doseglo vrhunec, s snežnim pokrovom, ki je narasel na več kot meter v nižjih predelih. Meteorološke postaje so zabeležile, da je v Petropavlovsk-Kamčatskem padlo okoli 50 do 60 odstotkov mesečne norme v samo dveh dneh, kar je primerljivo z rekordnimi vrednostmi iz leta 1995.
Ogromni snežni zameti, ki segajo skoraj do drugega nadstropja stanovanjskih blokov v Petropavlovsk-Kamčatskem. Ulice so popolnoma zasute, vidni so le vrhovi avtomobilov in svetilke.
Do 14. in 15. januarja se je situacija še poslabšala, saj je sledil drugi ciklon, ki je prinesel dodatne padavine. Tukaj je ključen faktor vpliv Ohotskega morja: morska voda je bila v tem obdobju nekoliko toplejša od povprečja. Topla voda sprošča več vlage v zrak, kar pomeni, da cikloni nosijo več potenciala za sneženje. Ko ta vlažni zrak zadene hladno kopno Kamčatke, se vlaga kondenzira v oblake in pade kot sneg. Vetrovi so bili tako močni, da so ustvarjali snežne lavine s streh, kar je žal povzročilo dve smrtni žrtvi 15. januarja – ljudje so bili zasuti pod težkim, mokrim snegom, ki je padal z višjih stavb. Do 16. januarja je snežni pokrov ponekod dosegel 1,3 do 2,2 metra, z zameti, ki so segali do drugega ali celo četrtega nadstropja hiš. To ni samo estetski pojav; meteorološko gledano kaže na izjemno učinkovitost ciklonov pri transportu vlage in njeni pretvorbi v padavine.
Snežna odeja v mestu Petropavlovsk-Kamčatski – sneg sega do prvih nadstropij hiš
Iz meteorološkega vidika je treba poudariti vlogo orografije – to je vpliv reliefa na vreme. Kamčatka je polna vulkanov in gora, ki delujejo kot naravne ovire. Ko vlažni vetrovi pihajo proti kopnemu, se zrak dviga ob pobočjih, ohladi in sprosti vlago v obliki snega. Ta efekt, imenovan orografsko dviganje, je povečal količine snega na višjih območjih, medtem ko so nižji deli, kot je Petropavlovsk-Kamčatski, doživeli bolj enakomerno porazdelitev. Vetrovi so dodatno prispevali k nastanku snežnih zametov, kjer se sneg nabira v kupih zaradi turbulence. Po podatkih iz lokalnih meteoroloških služb je skupna količina padavin v prvi polovici januarja presegla trikratnik običajne norme, kar je rekordno za to obdobje. Temperature so ostale relativno blage za to regijo, okoli -5 stopinj, kar je preprečilo, da bi sneg postal suh in lahek – namesto tega je bil gost in nevaren.
Ljudje s lopatami kopajo dolge tunele iz hiš, da sploh pridejo ven. Tipičen prizor iz vasi okoli Petropavlovska – snežni pokrov presega 1,5–2 metra, zameti pa so še višji.
Ta dogodek ni izoliran; Kamčatka je del širšega vremenskega vzorca v severnem Pacifiku. V istem obdobju so podobne nevihte prizadele tudi Japonsko, kjer so napovedovali močno sneženje okoli 11. in 12. januarja zaradi hladnih zračnih mas iz Aljaske. Meteorologi povezujejo to z globalnimi telekonekcijami, kot je Arktična oscilacija, ki vpliva na položaj jet streama. Ko je oscilacija negativna, hladni zrak ostane ujet na severu, kar krepi ciklone nad Ohotskim morjem. Poleg tega nekateri strokovnjaki namigujejo na vpliv podnebnih sprememb: toplejši oceani lahko držijo več vlage, kar pomeni močnejše nevihte, čeprav je to še vedno predmet razprav. Na primer, v zadnjih letih smo opazili povečano frekvenco ekstremnih zimskih dogodkov v tej regiji, kar bi lahko bilo povezano z globalnim segrevanjem, ki paradoksalno povzroča hujše snežne padavine v določenih območjih.
Posledice tega sneženja so bile dramatične, a iz meteorološkega stališča kažejo, kako vreme vpliva na družbo. Izredno stanje je bilo razglašeno 15. januarja, saj so snežni meteži ustavili javni promet, zaprli šole in letališča ter povzročili izpade elektrike zaradi podrtih daljnovodov. Ljudje so morali kopati tunele iz hiš, da so prišli ven, avtomobili pa so bili zasuti pod metri snega. V vaseh so zameti dosegli višine, ki so zakrili okna, kar je otežilo ogrevanje in dostop do hrane. Meteorološko je to posledica kombinacije visoke vlažnosti in močnih vetrov, ki so redistribuirali sneg in ustvarili neenakomerne nanose. Do 17. in 18. januarja se je sneženje umirilo, saj se je ciklon premaknil proti vzhodu, a hladnejše vreme brez padavin je sledilo, kar je ohranilo snežni pokrov in povečalo tveganje za poledico.
Ogromni snežni zameti okoli hiš in blokov – snežni pokrov sega do oken v prvem in drugem nadstropju.
Primerjajmo to z zgodovinskimi dogodki: Trenutnih 170 cm na lokalni vremenski postaji ni niti ena izmed skrajnosti. Na primer, marca 2015 je bilo tukaj zabeleženo približno 259 cm, januarja 1971 pa je za cel mesec zapadlo do 632 mm padavin v snegu, kar je prineslo več kot 4 metre snežne odeje – kaže na povečano intenzivnost, morda zaradi toplejših oceanov. Meteorologi uporabljajo vremenske modele, da napovedujejo take dogodke, in v tem primeru so opozorila izdali že nekaj dni vnaprej, kar je pomagalo pri pripravi. Vendar pa oddaljenost Kamčatke otežuje natančne meritve, saj so satelitski podatki ključni za spremljanje ciklonov nad oceanom.
Kljub temu je trenutna situacija povzročila velik odziv na družbenih omrežjih. Bili so preplavljeni s fotografijami in videoposnetki visokih stavb, popolnoma prekritih s snegom. Obstajali so celo lažni posnetki otrok, ki so se sankali s streh visokih stavb (glej lažni video). A to je produkt umetne inteligence, ne pravih slik. Čeprav je sneg prekrival hiše v okolici do prvega ali drugega nadstropja, avtomobili pa so popolnoma izginili v snežnih zametih, sneg zagotovo ni segel do višine zgornjih nadstropij montažnih hiš. Konec koncev dejstvo, da slike ustvarja umetna inteligenca, potrjujejo tudi analitična orodja.
Hiše popolnoma prekrite s snegom na Kamčatki? To je zgolj produkt umetne inteligence
Na koncu lahko rečemo, da je sneženje na Kamčatki lekcija o moči narave in meteoroloških procesih. Cikloni, oceanski vplivi, orografija in globalni vzorci so se združili v popolno nevihto, ki je prinesla lepoto in nevarnost hkrati. Za prebivalce je to pomenilo boj za preživetje, za meteorologe pa priložnost za študij ekstremov. Upamo, da se bo vreme umirilo, a Kamčatka nas spominja, da je vreme vedno nepredvidljivo in da moramo spoštovati njegovo moč. Ta dogodek bi lahko vplival tudi na širše razumevanje podnebnih sprememb, saj kaže, kako se ekstremi lahko stopnjujejo v prihodnosti.
Do konca meseca atlantske motnje prinašajo toplejše, vlažno obdobje s spremenljivo mejo sneženja
Trenutno se na severni polobli razvija zelo zanimiv in precej klasičen zimski vzorec, ki prinaša velike kontraste med regijami. Nad Arktiko in Grenlandijo se krepi območje visokega zračnega tlaka, kar blokira običajen tok hladnega zraka in ga usmerja veliko bolj južno. Posledica je močna negativna faza arktične oscilacije (AO) in severnoatlantske oscilacije (NAO), ki jo podpirata še negativna vzhodnopacifiška oscilacija (EPO) in pozitivna TNH faza.
Negativen AO bo še naprej vztrajal celo obdobje
V Severni Ameriki to pomeni pravi arktični vdor. Velik del Kanade in severnih ter osrednjih Združenih držav bo v prihajajočih dneh in čez vikend doživel temperature, ki bodo 20 do 30 stopinj Celzija pod dolgoletnim povprečjem. Na severu ZDA, predvsem v Dakotah, lahko pričakujemo vrednosti pod minus 30 °C.
Velik del ZDA bo pod arktičnim udarom
V obeh Dakotah bodo v petek zjutraj temperature večinoma pod minus 30 °C
V Kanadi pa marsikje še precej nižje. Zaradi premika curka proti jugu se nad osrednjimi in vzhodnimi deli države krepi kontrast med hladnim in vlažnim zrakom, kar prinaša obilno sneženje, leden dež in zmrzal od Teksasa in Oklahome vse do Velikih jezer in severovzhoda. V začetku prihodnjega tedna bodo na Velikih jezerih možne še dodatne snežne pošiljke.
Nad Atlantikom se zaradi tega kontrasta krepi močan curek na relativno nizkih zemljepisnih širinah. Ta curek je “stisnjen” in okrepljen zaradi velikega temperaturnega kontrasta: na severu (nad Kanado/Atlantikom) teče hladna arktična zračna masa navzdol, na jugu pa toplejši subtropski zrak. To ustvari močan toplotni kontrast, ki “pospeši” veter na 300 hPa, kot kaže spodaj.
Močan, aktivni curek (jet stream) nad Atlantikom, ki je pomaknjen precej na jug – na relativno nizke zemljepisne širine.
Globoki cikloni bodo prihajali iz Atlantika in prinašali močan veter ter obilne padavine, zlasti v delu zahodne, južne Evrope in Sredozemlja v naslednjih 7 do 10 dneh deležna nemirnega in precej dinamičnega vremena. Na zahodni obali, predvsem v Bretanji, danes sunki vetra presegajo 80 km/h, v petek pa lokalno celo okoli 100 km/h na izpostavljenih legah.
V petek bo nad Britanskim otočjem in zahodnim delom Francije precej vetrovno
Največ padavin bo v naslednjih dveh tednih padlo v južnem delu Evrope
Vzrok za ta razvoj je v odboj stratosferskih valov, ki ravnokar poteka. Pomagal je poglobiti negativne faze AO in NAO ter okrepil arktični izliv proti Ameriki in atlantsko ciklogenezo. Faza 6 Madden-Julianove oscilacije (MJO), je podpirala blokirne vzorce na visokih širinah. Sedaj se je MJO premaknil v fazo 7, kar še dodatno podpira negativno NAO in podaljšanje grebena proti vzhodni Sibiriji. To bo ohranjalo nemirno vreme nad zahodno Evropo, z možnostmi za obilne padavine v Sredozemlju, če se curek malo umiri.
MJO se je premaknil v fazo 7
Če pogledamo spodnji graf vidimo, da ravnokar poteka močan odboj valov nazaj dol. Prav to je pomagalo okrepiti blokado nad Arktiko in poslati mrzli zrak proti Severni Ameriki ter spodbuditi nemirno vreme nad Atlantikom in Evropo.
Ta graf prikazuje Stratospheric Wave Reflection Index, eksperimentalni indeks, ki ga razvil Simon H. Lee (Univerza St Andrews) za zaznavanje dogodkov refleksije stratosferskih valov navzdol iz stratosfere v troposfero.
Potem indeks strmo pade v močno negativno območje (do okoli -5 proti koncu januarja) – valovi se ne odbijajo več, ampak gredo navzgor in se absorbirajo v stratosferi. To običajno oslabi polarni vrtinec zgoraj in konča tisti hitri vpliv na hladno vreme spodaj. Vendar razlika med pozitivnim in negativnim RI je na koncu lahko podobna, pri pozitivnem RI je odboj brez rušenja vrtinca, pri negativnem pa rušenje vrtinca z absorpcijo ampak oboje lahko konča v podobnem troposferskem rezultatu (negativna AO/NAO), le da z drugačnim časovnim potekom.
Močno oslabljen vrtinec na vrhu stratosfere se ujema z grafom, pri fazi 8 MJO bi lahko prišlo do razpada
V začetku februarja kaže, da se bo ta vpliv MJO nadaljeval, zato lahko računamo na podoben vzorec vsaj v prvi polovici meseca – nemirno, vetrovno in mokro vreme nad zahodno in južno Evropo.
Čaka nas še nekaj suhih dni pred spremembo vremena, ki se nam bliža od zahoda, polarni zrak bo prečkal južni del Skandinavije in potoval proti zahodu, mi bomo padli pod toplejše in bolj vlažne jugozahodne vetrove v višinah. Kot sem napisal zgoraj bo nad severnim delom Atlantika nastal globok ciklon kot posledica močnega curka na višini 300mb.
Jutri bo južni Sloveniji večinoma oblačno, drugod bo deloma sončno, ponekod po nižinah bo zjutraj in dopoldne megla ali nizka oblačnost, najvišje temperature bodo med 0 °C in 5 °C, na Primorskem do 10 °C.
Animacija(klikni sliko) nastanka bombnega ciklona v bližini Britanskega otočja, saj zračni tlak v središču pade za več kot 24mb v 24 urah
V petek bo sprva delno jasno z nekaj megle po nižinah, čez dan in popoldne se bo oblačnost od jugozahoda povečala, zvečer bo na jugozahodu že rahlo deževalo, najvišje temperature bodo med 3 °C in 8 °C, na Primorskem do 10 °C.
Ta ciklon bo vplival na vreme pri nas v petek, ko bo začel iz Sredozemlja pritekati občutno toplejši in postopno vse bolj vlažen zrak.
Na višini 700mb(okoli 3km nad površjem) bo zapihal zmeren jugozahodni veter(vir weatherbell)
Ta veter bo ponekod segel tudi do tal, zato bo v naslednjih dneh postopno topleje. Današnji dan bo še večinoma s temperaturami pod ničlo, razen na Primorskem. Od jutri naprej pa bo postopno vse topleje.
V petek bodo temperature čez dan povsod večinoma nad ničlo(vir imweather)
V noči na soboto se bo nad območjem Slovenije pričelo povečano padavinsko dogajanje, pri čemer bodo padavine pogostejše in bolj vztrajne v zahodnem delu države. Vzrok je približevanje in delno prekrivanje frontalnih sistemov v okviru širšega ciklonskega območja zahodno od naših krajev; v soboto čez dan bo to padavinsko območje večinoma razpadlo in oslabelo. Bolj izrazit in relevantni preskok v vremenu pričakujemo v nedeljo, ko se bo središče sredozemskega ciklona v jutranjih urah pomaknilo nad osrednji del Italije in se premikalo proti severnemu Jadranu. S premikom ciklona bo Slovenija prešla v zavetrno lego sistema, kar bo omogočilo vdor hladnejših zračnih mas z severa oziroma severozahoda.
V soboto bo večinoma oblačno, v zahodni, južni in osrednji Sloveniji bo občasno rahlo deževalo, meja sneženja bo na višini okoli 1300m, v alpskih dolinah bo lahko snežilo, najvišje temperature bodo med 3 °C in 8 °C, na Primorskem do 12 °C.
V nedeljo zjutraj se bodo padavine najprej okrepile na jugu in se nato postopno razširile nad večji del Slovenije. Zaradi temperaturnega profila atmosferskega stolpca bodo po nižinah sprva prevladoval dež; s prihodom hladnejšega zraka in zniževanjem ničte izoterme v višinah bo meja sneženja v nadaljevanju dneva postopno padla in se lahko lokalno spustila tudi do nižin. Takšno postopno spreminjanje padavinskih oblik je posledica advekcije hladne zračne mase pri tleh v kombinaciji z vertikalnim ohlajanjem in možnostjo zamenjave temperaturnega profila.
V nedeljo bo oblačno, padavine se bodo zjutraj in dopoldne od juga okrepile in zajele večji del Slovenije, po nižinah bo deloma deževalo, deloma snežilo. V alpskih dolinah bo snežilo. Ponekod bo zapihal severni do severovzhodni veter, najvišje temperature bodo med -1 °C in 2 °C, na Primorskem do 8 °C.
Animacija(klikni sliko) krepitve padavin z juga ob pomiku ciklonskega območja nad severni Jadran
V zgornjesavski dolini bo večinoma snežilo tako v soboto kot nedeljo, v ljubljanski kotlini in povečini ostalih nižin pa bo v nedeljo verjetno prevladoval prehodni režim, v katerem se bosta izmenjavala dež in sneg oziroma mokri sneg, kar pomeni, da pri tleh najverjetneje ne bo merljive snežne odeje. Razen v nekoliko višjih legah, kar potrjuje spodnja karta.
Razen v zgornjesavski dolini kjer bo lahko zapadlo kar precej snega, drugod ne pričakujemo debele snežne odeje, saj se bosta izmenjavala sneg in dež
V ponedeljek bo oblačno, zlasti dopoldne bo ponekod še občasno rahlo deževalo ali snežilo, najvišje temperature bodo med -1 °C in 4 °C, na Primorskem do 8 °C.
V naslednjem tednu bomo še vsaj na začetku še v hladnejši zračni masi, vendar novi impulzi arktičnega zraka nad ZDA kažejo da bo prišlo do novih temperaturnih kontrastov nad severozahodnim Atlantikom in s tem se bodo “rojevali” v bližini Britanskega otočja novi cikloni.
Močan, aktivni curek (jet stream) nad Atlantikom, ki bo »rojeval« nove ciklone
Tudi v naslednjem tednu bo vreme precej dinamično
To pomeni, da bo Sredozemlje v prihajajočem obdobju pogosto izpostavljeno nizom atlantskih motenj, ki bodo nastajale ob izrazitih temperaturnih kontrastih nad severozahodnim Atlantikom. Ko se taka frontalna aktivnost premika čez Sredozemlje, bo končni produkt padavin pri tleh v veliki meri odvisen od vertikalnega temperaturnega profila atmosfere ob prihodu fronte. Če v bližini oziroma nad območjem prihoda front ne bo na voljo dovolj hladen zračni stolpec — kot so to v posameznih modelskih runih prikazali izračuni EC (npr. 12Z in prejšnji 00Z) — bodo padavine po nižinah prevladovale v obliki dežja. V nasprotnem primeru, kadar bo ob ali pred fronto prisotna hladnejša zračna masa ali bo prišlo do hitre advekcije hladnega zraka pri tleh, se bo meja sneženja lahko znižala in del padavin prešel v sneg tudi po nižinah.
Po skupinskem izračunu AIFS bo tudi v naslednjem tednu vreme precej dinamično
Podobno vidi izračun evropskega modela
