Napoved se uresničuje, med prazniki možno tudi nekaj snega po nižinah

20. decembra, 2025

Madden-Julian Oscilacija: Skrivnostni vpliv vremena na vrtenje Zemlje

O MJO sem vam že kar nekaj napisal, na komentarjih sem dobil občutek, da vas veliko ne razume napisanega. Za bralce, ki vas zanimajo ne samo dnevne napovedi, ampak tudi globlji vpogled v globalne vremenske sisteme, bomo v tem članku podrobno raziskali, kaj je MJO, kako je bila odkrita, kako deluje, kakšne vplive ima na vreme in celo na dolžino dneva. Vse bomo razložili na enostaven način, kot da bi vam pripovedovali zgodbo o naravi, brez zapletenih enačb, ampak z jasnimi primeri in analogijami.

Začnimo pri osnovah. Madden-Julian Oscilacija je velikanski vremenski val, ki se premika proti vzhodu okoli ekvatorja. Predstavljajte si ga kot ogromen oblak dežja in vetra, ki se počasi premika čez Indijski ocean, Zahodni Pacifik in naprej, dokler ne obkroži celotnega planeta. Ta val traja približno 30 do 60 dni, da naredi celoten krog, in ga spremljajo obdobja močnega dežja in neviht, izmenjujoča se z obdobji suhega vremena. Ni stalna stvar – včasih je močna, včasih šibka ali celo odsotna. Kar je zanimivo, je, da MJO ni samo lokalni pojav; vpliva na vreme daleč stran od ekvatorja, kot so poplave v Aziji, suše v Avstraliji ali celo hladnejše zime v Evropi in Severni Ameriki. Na primer, ko je MJO v določeni fazi, lahko poveča verjetnost za močne nevihte v ZDA ali vpliva na monsunske deževje v Indiji. To je kot domino efekt: oblaki v tropih sprožijo spremembe v vetrovnih vzorcih, ki se razširijo po planetu.

Zgodovina odkritja MJO je zanimiva in sega v leto 1971, ko sta ameriška znanstvenika Roland Madden in Paul Julian pri Nacionalnem centru za atmosferske raziskave v ZDA analizirala podatke o vetru in tlaku v tropih. Opazila sta nenavadne oscilacije, ki so se ponavljale vsakih 40 do 50 dni, in to sta opisala v svoji študiji. Pred tem so ljudje mislili, da so tropski vremenski vzorci bolj naključni, ampak Madden in Julian sta pokazala, da obstaja red v kaosu. To odkritje je odprlo vrata za boljše razumevanje tropskih ciklov in je postalo ključno za napovedovanje vremena na daljši rok, saj MJO vpliva na tedenske in mesečne vzorce. Danes jo spremljamo z sateliti in računalniškimi modeli, ki nam pomagajo napovedati, kdaj bo val aktiven.

Kako točno deluje MJO? Pojav se začne nad Indijskim oceanom, kjer se naberejo velike količine vlage in toplote, kar sproži močne nevihte in konvekcijo – to je proces, ko topel zrak dviga in ustvarja oblake. Ta konvekcija se nato premika proti vzhodu s hitrostjo približno 5 metrov na sekundo, kar je počasneje od običajnih vetrov. MJO ima osem faz, ki opisujejo njeno lokacijo: na primer, faza 1 je nad Afriko, faza 4 nad Zahodnim Pacifikom in tako naprej. Vsaka faza prinaša različne vremenske vplive. Ko je MJO v aktivni fazi, povzroča močnejše deževje v tropih, medtem ko v zatirani fazi prevladuje suho vreme. Znanstveniki še vedno raziskujejo, zakaj se ta val pojavi – nekateri mislijo, da je povezan z interakcijo med oceanom in ozračjem, podobno kot pri El Niñu, ampak na krajšem časovnem obdobju. Za lažjo predstavo si oglejte ta diagram faz MJO, ki kaže, kako se val premika okoli ekvatorja.

Površinska in zgornja atmosferska struktura MJO za obdobje, ko je okrepljena konvektivna faza (nevihtni oblak) osredotočena čez Indijski ocean, potlačena konvektivna faza pa nad zahodno-centralnim Tihim oceanom. Vodoravne puščice, ki kažejo levo, predstavljajo vzhodne odmike vetra od povprečja, puščice, ki kažejo desno, pa zahodne odstopanja vetra od povprečja. Celoten sistem se skozi čas premika proti vzhodu, na koncu obkroži globus in se vrne na izvorno točko. Climate.gov risba Fione Martin.

Eden najbolj presenetljivih vplivov MJO je na globalne vremenske vzorce. Ta pojav lahko okrepi ali oslabi druge klimatske sisteme, kot je El Niño ali La Niña. Na primer, med močnim MJO lahko pride do več poplav v jugovzhodni Aziji, saj val prinese dodatno vlago. V Avstraliji lahko povzroči suše ali požare, ko je v zatirani fazi(znotraj kroga). Tudi v Evropi in Severni Ameriki MJO vpliva na telekonekcije – to so oddaljeni vremenski vplivi prek vetrovnih tokov. Pozimi lahko določene faze MJO prinesejo hladnejše valove ali več snega v ZDA, kar je bilo opazovano med zimskimi nevihtami. V zadnjih letih so raziskave pokazale, da MJO vpliva tudi na orkane v Atlantiku: ko je aktiven v določenih fazah, lahko poveča verjetnost za tropske ciklone. Za nas v Evropi je pomembno, da MJO lahko vpliva na jet stream – močan veter v višjih plasteh ozračja –, ki določa, ali bomo imeli toplejše ali hladnejše obdobje. Na primer, faza 8 MJO je pogosto povezana s hladnejšim vremenom v severni hemisferi. To pomeni, da lahko z napovedovanjem MJO bolje predvidimo ekstremne vremenske dogodke, kot so poplave ali suše, kar je ključno za kmetijstvo, vodne vire in varnost.

Ampak MJO ne vpliva samo na vreme – ima tudi neverjeten učinek na atmosferski kotni moment, krajše AAM, in dolžino dneva, LOD. Kaj to pomeni? Atmosferski kotni moment je merilo, koliko se ozračje vrti skupaj z Zemljo. Ko MJO povzroči močne zahodne vetrove v tropih, se ozračje pospeši, kar pomeni, da se Zemlja rahlo upočasni, da ohrani ravnotežje – podobno kot če bi na vrtečem se stolu razširili roke. To podaljša dan za majhne delčke milisekunde, običajno 0,2 do 0,4 milisekunde. Ta izmenjava se zgodi prek trenja in gorskih navorov: ko veter piha čez gore, kot so Himalaja ali Andi, prenese moment na Zemljo. Znanstveniki so to prvič opazili v 1980-ih, in primer iz let 1996-1997, med začetkom močnega El Niña, kaže štiri vrhove v AAM, ki sovpadajo z MJO aktivnostjo. Takrat so meritve pokazale, da se AAM in LOD gibljeta v nasprotnih fazah: ko se ozračje vrti hitreje, se Zemlja vrti počasneje.

Anomalije v dolžini dneva (modro) in skupnem globalnem atmosferskem vrtilnem momentu (rdeče) za obdobje od 1. decembra 1996 do 30. novembra 1997. Na rdeči krivulji je bila uporabljena pretvorba iz enot AAM v enote LOD (Rosen, 1993).

Zonalni (zgornji) in globalni (spodnji) integral atmosferskih anomalij vrtilnega momenta za december 1996 do november 1997. Na dnevne podatke v obeh panelih je bilo uporabljeno petdnevno tekoče povprečje. Za več podrobnosti o zgornji plošči glejte naslov slike in barvno vrstico.

Nedavni primeri MJO dogodkov nam kažejo, kako relevanten je ta pojav še danes. Posebej močni MJO dogodki lahko celo pospešijo razvoj El Niña, kot se je zgodilo marca 2015, ko je prišlo do enega najmočnejših MJO dogodkov v zgodovini meritev (od leta 1974 dalje). Ta izjemen val je dosegel amplitudo blizu 4,0 in sprožil močne zahodne vetrovne sunke, ki so potisnili toplo vodo proti vzhodu Pacifika ter neposredno prispevali k nastanku enega najmočnejših El Niñov v zgodovini (2015–2016). Takšni ekstremni pulzi kažejo, kako lahko MJO dramatično vpliva na globalne klimatske vzorce.

Visoka amplituda MJO marca 2015 je pospešila El Nino dogodek

Izjemno močna amplituda MJO pred močnim El Nino dogodkom

Leta 2023 je bil MJO aktiven med februarjem in marcem(pred začetkom močnega El Nina), kar je vplivalo na močne deževje v Avstraliji. V letu 2024 so opazili močan val, ki je prispeval k ekstremnim poplavam v jugovzhodni Aziji in celo vplival na orkane v Pacifiku. Trenutno, modeli kažejo, da MJO stagnira v fazi 8, kar bo prineslo hladnejše razmere v severni hemisferi, vključno z več snega v Evropi. Te dogodke spremljamo prek indeksov, kot je Real-time Multivariate MJO Index, ki pomaga napovedovati vplive tedne vnaprej.

V prihodnosti, s podnebnimi spremembami, se pričakuje, da bo MJO postal močnejši zaradi toplejših oceanov, ki bodo zagotavljali več vlage za konvekcijo. Raziskave kažejo, da bi to lahko povečalo ekstremne vremenske dogodke, kot so poplave in suše, po vsem svetu. Znanstveniki uporabljajo superračunalnike za simulacije, da bi bolje razumeli mehanizme, kot so interakcije z El Niñom. Za nas, to pomeni, da se lahko z razumevanjem MJO bolje pripravimo na nepričakovane vremenske spremembe – na primer, zaloge za morebitne poplave ali prilagoditev kmetijskih načrtov.

Po napovedih vodilnih meteoroloških centrov, kot sta NOAA in avstralski BOM, se šibka La Niña, ki vpliva na vreme letošnje zime, spomladi 2026 postopoma umika in preide v nevtralno stanje ENSO. Modeli kažejo naraščajočo verjetnost – okoli 40 do 45 odstotkov – da se do poletja ali jeseni 2026 razvije El Niño. Zgodovinski primeri, kot sta močna El Niña 1997–98 in 2015–16, kažejo, da takšne prehode pogosto spremljajo močni pulzi Madden-Julian oscilacije z visoko amplitudo, zlasti aprila in maja. Ti pulzi lahko sprožijo močne zahodne vetrovne sunke v tropih, ki pospešijo kopičenje tople vode v vzhodnem Pacifiku in hkrati povzročijo opazen dvig globalnega atmosferskega kotnega momenta. Če se ta scenarij uresniči, bi lahko že spomladi 2026 opazili intenzivnejšo aktivnost MJO, kar bi vplivalo na globalne vremenske vzorce tudi pri nas.

Postopno bomo prešli v nevtralno faza s poletjem 2026 pa verjetno v El Nino fazo.

Na koncu, Madden-Julian Oscilacija je kot nevidni dirigent globalnega vremenskega orkestra, ki usklajuje oblake, vetrove in celo vrtenje Zemlje. Od njenega odkritja pred več kot 50 leti do današnjih napovedi nam kaže, kako povezan je naš planet.

Napoved se uresničuje, med prazniki možno tudi nekaj snega po nižinah

En hiter pregled stanja v atmosferi. Tole spodaj v temno modri barvi je jedro polarnega vrtinca v spodnjem delu stratosfere(850k okoli 50mb) za soboto 27.decembra. Jedro polarnega vrtinca je še vedno močno nad polom, vendar rahlo raztegnjen in s svetlejšimi območji na robovih, predvsem nad Skandinavijo. Te bele lise so znak erozije v spodnjem delu stratosfere, kjer valovi iz nižjih plasti postopoma odnašajo moč vrtinca, z enostavnimi besedami odžira ga iz spodnje strani. Erozija vzdržuje ranljivost vrtinca v plasteh, ki najbolj vplivajo na površinsko vreme, kar omogoča nadaljevanje blokad in hladnih razmer pri nas tudi po božiču.

Erozija je pomembna zato, ker podaljšuje obdobja hladnega vremena. Dokler traja v spodnjem delu stratosfere, blokade in mraz ostanejo verjetni, tudi če se v zgornji stratosferi vrtinec že začenja krepiti. Vpliv iz zgornjih plasti se namreč prenese navzdol počasi, kar traja nekaj tednov.

To valovanje navzgor iz naše troposfere vidimo odlično na EP fluxu. Močna valovna aktivnost iz troposfere navzgor nad 60°N z modrim območjem konvergence se višje obrača v severozahodno smer, na vrhu stratosfere pa preide v rdeče z divergenco proti jugozahodu. Nad polom ni puščic, kar pomeni, da valovi ne dosegajo jedra vrtinca. To kaže na postopno krepitev v zgornji stratosferi, medtem ko valovi še vzdržujejo oslabitev v srednjem in spodnjem delu, kar podpira blokadni vzorec na površju.

EP flux je odličen “rentgen” za stratosferske procese!

Trenutno je veter šibek okoli 25–30 m/s, kar kaže na še oslabljen vrtinec v zgornji stratosferi. Do začetka januarja ostane podobno, nato hitro naraste na okoli 45 m/s do 9. januarja, kar pomeni močan rebound v zgornjem delu. Do februarja rahlo popusti na 40 m/s, a ostane robusten. Erozija v spodnjem delu stratosfere lahko še nekaj tednov vzdržuje blokadne situacije na površju, preden se vpliv močnega vrtinca popolnoma prenese navzdol v bolj zonalen tok.

Hitrost zonalnih vetrov na 10mb

Močan greben nad Skandinavijo ustvarja idealne pogoje za navpično propagacijo planetarnih valov navzgor v stratosfero. Val 1 je na božični dan zelo izrazit v spodnjem delu stratosfere, kjer valovi dobijo dodatno energijo in se lomijo, kar vzdržuje oslabitev vrtinca na teh nivojih. Kasneje, proti koncu decembra ali začetku januarja, se lahko pojavi val 2 (dva “grebena”), vendar se ta val težje širi višje v zgornjo stratosfero (nad 10 hPa), kjer že poteka krepitev zahodnih vetrov.

Stanje na božični dan, vidim izrazit val 1 nad Skandinavijo

Imeli smo v notranjosti celo dva dni bolj sončnega in toplejšega vremena. Glavni razlog je zahodni veter malo višje, ki je premešal ozračje. Ko je zvečer veter popustil se je iz Panonske nižine pojavila megla oz. nizka oblačnost, ki sega tja do osrednje Slovenije in še malo naprej. Danes je ta plast nad Ljubljano trenutno debela okoli 350m, zjutraj pa je bila okoli 500m, torej malo verjetnosti da bi danes videli sonce.

Vertikalna sondaža nad Ljubljano kaže debelo plast megle

In podobno vreme se bo nadaljevalo tudi v prihodnjih dneh. Na Primorskem in v višjih legah precej sonca, drugod pa bo vreme precej turobno. Omenjena blokada oz. anticiklon, ki bo prinesla v Evropo bolj meridionalni(sever-jug) tip vremena se postopno širi proti severnemu delu Atlantika in Islandije, kjer se bo okrepilo. Za nas bo pomembna višinska dolina s hladnejšim zrakom, ki se bo spustila v začetku naslednjega tedna proti zahodnemu delu Sredozemlja. V torek pa se bo nekoliko poglobila nad Balearskim morjem, hkrati bo manjše višinsko jedro hladnega zraka potovalo čez Srednjo Evropo proti severnemu delu Atlantika in začelo vplivati na vreme pri nas.

Jutri bo na Primorskem in v višjih legah večinoma sončno, drugod bo precej nizke oblačnosti ali megle. Najvišje temperature bodo med 2 °C in 6 °C, na Primorskem do 13 °C.

Animacija(klikni sliko) krepitve anticiklona nad Skandinavijo

V ponedeljek se bo na Primorskem in Notranjskem pooblačilo, drugod se bo nadaljevalo oblačno ali megleno vreme. Najvišje temperature bodo med 2 °C in 6 °C, na Primorskem do 13 °C.

V ponedeljek se bo oblačnost tudi na Primorskem in v višjih legah povečala. V torek lahko nastanejo že manjše padavine, v sredo pa bo sredozemski ciklon najbližje Sloveniji. Zapihal bo veter vzhodnih smeri. V sredo zjutraj se bodo padavine od jugovzhoda nekoliko okrepile in se razširile nad večji del Slovenije. Sprva bo po nižinah večinoma deževalo, čez dan se bo ohlajalo in meja sneženja se bo verjetno povsod razen na Primorskem večinoma spustila do nižin. Krepil se bo severovzhodni veter, na Primorskem bo pihala zmerna do močna burja. Največ padavin pričakujemo v vzhodnem delu Slovenije. Za količino snega bo potrebno počakati na visoko resolucijske modele Zaenkrat pa kaže da bo po nižinah vzhodne in južne Slovenije lahko padlo med 5-10cm snega. V Bermudskem trikotniku(severni rob ljubljanske kotline) pa se bodo padavine verjetno padavine zaradi fenskega učinka sušile.

V torek bo oblačno, ponekod bo lahko rosilo ali rahlo deževalo, v noči na sredo se bodo padavine od juga okrepile in zajele večji del Slovenije. Proti večeru bo na Primorskem zapihala šibka burja, najvišje temperature bodo med 2 °C in 7 °C, na Primorskem do 12 °C.

V sredo bo pihal okrepljen severovzhodni veter

V sredo bo oblačno, sprva bo po nižinah deževalo, čez dan in popoldne pa se lahko meja sneženja spusti do nižin, razen na Primorskem. Pihal bo okrepljen severovzhodni veter, na Primorskem zmerna do močna burja. Najvišje temperature bodo med -1 °C in 2 °C, na Primorskem do 8 °C.

Ponekod lahko zapade nekaj centimetrov snega

V četrtek bo pretežno oblačno, v vzhodni Sloveniji bo občasno rahlo snežilo. Na Primorskem se bo čez dan delno zjasnilo, pihal bo severovzhodni veter, na Primorskem večinoma zmerna burja. Najvišje temperature bodo med -3 °C in 1 °C, na Primorskem do 6 °C.

V drugi polovici tedna bo ciklon nad Sredozemljem oslabel, anticiklon pa se bo pomaknil iz Skandinavije nekoliko zahodneje proti Britanskemu otočju.

Pomik anticiklona proti Britanskemu otočju

To bo odprlo pot polarnim zračnim masam iz arktičnega kroga, da se spustijo daleč proti jugu. Hkrati pa se bo nad Sredozemljem lahko dalj časa obnavljalo ciklonsko območje in prinašalo bolj vlažen zrak proti nam. Koliko padavin bo padlo, bo odvisno od bližine sredozemskega ciklona. Zimsko vreme bo verjetno vztrajalo dalj časa.