Vzpostavitev anticiklona prinaša stabilno poletno vreme z regionalnimi temperaturnimi ekstremi

Arktični ledeni pokrov v krizi: zima 2025 z najnižjim sezonskim maksimumom v zgodovini satelitskih meritev

Obseg arktičnega morskega ledu doseže vrh med letom marca, ob koncu zime na severni polobli. V zimi, je bil največji obseg dosežen 22. marca, kar je, mimogrede, pozneje od dolgoletnega povprečja. Obseg morskega ledu je 22. marca 2025 dosegel 14, 33 milijona kvadratnih kilometrov. Ta vrednost je najnižji sezonski maksimum v 47 letih, torej v celotnem obdobju satelitskih meritev, ki se je začelo leta 1979.

Obseg arktičnega morskega ledu od začetka leta (modra črta) in primerjava s povprečji (siva) – letos je obseg ledene odeje najnižji

Nizek obseg morskega ledu je trajal večino zimske sezone 2024/2025 in je pokrival velik del Arktičnega oceana in sosednjih območij. Na začetku sezone je bila količina ledu v jugovzhodnem delu Hudsonovega zaliva bistveno nižja, kar je prispevalo k doseganju rekordno nizkega obsega arktičnega morskega ledu v decembru. Nastajanje ledu na tem območju je bilo odloženo zaradi visokih temperatur vode. To je povzročil morski vročinski val, ki je trajal večino jeseni, v začetku zime pa je povzročil tudi višjo temperaturo morja. Mimogrede, temu morskemu vročinskemu valu je pomagalo nenavadno zgodnje taljenje ledu v vzhodnem in južnem delu Hudsonovega zaliva maja lani. V primerjavi z ledom je bistveno temnejša morska voda nato prejela veliko količino sončne energije.

Razvoj obsega morskega ledu v letošnjem letu (modra črta na začetku) v primerjavi z dolgoletnim povprečjem in letom 2020 (svetlomodra črta), ko je bil dosežen drugi najnižji maksimum v zgodovini meritev

V Barentsovem morju je rob ledeniškega območja pozimi ostal severnejši kot običajno. Edina izjema je bil vzhodno od Grenlandskega morja, kjer se je večino zime ohranila skoraj povprečna površina ledu. Februarja so vse druge arktične regije doživele podpovprečno raven morskega ledu, obdobje rasti ledu pa se je končalo 22. marca. Skupna površina morskega ledu je bila januarja druga najnižja, februarja pa je bila spet rekordno nizka. In ni presenetljivo, da je marec 2025 prepisal tudi prejšnji mesečni rekord.

Odkar je marca dosegel svoj največji obseg, se je morski led začel hitro umikati v Ohotskem in Barentsovem morju, pa tudi na območju severno od dežele Franca Jožefa. Koncentracija ledu se je zmanjšala tudi v zalivu Hudson, kjer so se po prehodu skozi globok nizek tlak oblikovala območja odprte vode. Spodaj se je premikal vzdolž južnega roba zaliva in prinesel močne vetrove od juga proti vzhodu, ki so povzročili, da se je led na tem območju razpadel. Zaradi teh dejavnikov so dnevne vrednosti obsega morskega ledu ostale na rekordno nizkih ravneh do 6. aprila in so bile od takrat na drugem do tretjem mestu.

Obseg arktičnega morskega ledu v začetku aprila – led večinoma manjka v Barenstskem in Ohotskem morju

Trend zmanjševanja obsega morskega ledu v zimskih mesecih je jasen učinek segrevanja. Količina morskega ledu se poveča pred zimskim maksimumom je prav tako pomembna kot to, kako se bo morski led ohranil pozimi. Na začetku satelitskih zapisov, v 1980-ih, je območje pogosto preseglo 14 milijonov kvadratnih kilometrov za več kot štiri mesece vsako zimo. V zadnjih dveh desetletjih se je trajanje nad to ravnjo znatno skrajšalo na dva do tri mesece. V pretekli zimi 2024/2025 je obseg ledu presegel 14 milijonov kvadratnih kilometrov le za 21 dni, kar je manj kot polovica števila dni od prejšnjega minimuma leta 2018. Ledeni razponi več kot 15 milijonov kvadratnih kilometrov, ki običajno trajajo več kot tri mesece vsako zimo, so v zadnjem desetletju celo postali redek in kratkotrajen pojav. Od zime 2012/2013 je bila presežena v samo petih dneh.

Podnebni modeli napovedujejo, da se bo trend zmanjševanja obsega morskega ledu nadaljeval tudi v prihodnosti. V poletnih mesecih bi lahko prišlo do situacije v tej polovici stoletja, ko bo Arktični ocean popolnoma brez ledu. Hkrati je treba spomniti, da dogodki na Arktiki vplivajo na vreme tudi na veliko bolj oddaljenih območjih. Na splošno se temperaturna razlika med širinami zmanjšuje, kar po številnih študijah olajša vijuganje curka in posledično vodi do pojava intenzivnejših in daljših obdobij nad ali pod povprečjem glede temperature ali padavin.

Število dni z obsegom morskega ledu nad dano mejo – rdeča nad 15 milijonov km2, modra nad 14 milijoni km2 (seveda letošnje vrednosti še niso dokončne)

Vzpostavitev anticiklona prinaša stabilno poletno vreme z regionalnimi temperaturnimi ekstremi

Še nekaj dni je ostalo do konca meteorološke pomladi, maj ni pokazal nekaj novega, saj bo povprečna temperatura večinoma pod dolgoletnim povprečjem. Več o tem in o letošnji pomladi pa v naslednjem zapisu.

Maj ima trenutno nad Evropo rahlo pozitiven odklon +0,070 °C(vir weatherbell)

V svetovnem merilu pa je trenutno odklon +0,392 °C. Odklon je zanimiv, ker tako nizkega nismo imeli že od maja 2023.

Temperaturni odklon v svetovnem merilu

Ta odklon je mogoče interpretirati preko sinergije kratkoročnih dejavnikov, kot so spremembe v dinamiki jet streama, variabilnost oceanskih toplotnih tokov in začasno zmanjšan radiativni pritisk toplogrednih plinov v specifičnih geografskih območjih. Kljub trenutni blagemu znižanju pa globalna anomalija še vedno presega predindustrijsko raven za +1,2 °C do +1,5 °C, kar podkrepi trajnost antropogenega segrevanja.

Nazadnje je bilo hladneje maja 2023

Po prehodu vremenske fronte, pričakovane danes zvečer ali v noči na četrtek, meteorološki modeli napovedujejo hitro širjenje anticiklonskega grebena iz zahoda, kar bo okrepilo območje visokega zračnega tlaka nad našimi kraji. Ta premik v atmosferski dinamiki sledi spremembam v sinoptičnih pogojih, pri čemer je opaziti, da blokada nad zahodno Rusijo ne bo več tako trdovratna. S tem je omogočeno, da se bodo vremenske fronte brez večjih zadržkov pomikale preko severne Evrope v smeri proti vzhodu.

Jutri bo sprva večinoma sončno, čez dan bo več spremenljivosti, nastane lahko kakšna krajevna ploha ali nevihta, ponekod bo pihal severni veter, ki bo na severovzhodu okrepljen, najvišje temperature bodo med 20 °C in 25 °C.

Konec tedna prinaša vpliv azorskega anticiklona

V petek zjutraj in dopoldne se bo od zahoda jasnilo, čez dan bo prevladovalo sončno vreme, najvišje temperature bodo med 20 °C in 25 °C.

Ob koncu tedna bo vpliv teh prehodov zmanjšan, kar pomeni, da v naši neposredni okolici večje motnje niso predvidene. Vzpostavljajoči se anticiklon bo v naše kraje prinesel stabilne in suhe vremenske razmere, značilne za poletne mesece, kar se bo odražalo tudi na povišanih temperaturah. Te bodo nekoliko presegale dolgoletno povprečje za to obdobje.

V soboto bo sončno in topleje, čez dan bo občasno na nebu nekaj visoke koprenaste oblačnosti, najvišje temperature bodo med 24 °C in 30 °C.

Ob koncu tedna bomo lahko zabeležili prve letošnje tridesetice, več jih bo v nedeljo(vir imweather)

V nedeljo bo sončno in vroče, čez dan bo občasno na nebu nekaj visoke koprenaste oblačnosti, v gorskem svetu popoldne ni izkjučena kakšna ploha. Zapihal bo jugozahodni veter, najvišje temperature bodo med 25 °C in 30 °C.

V naslednjem tednu, ki tradicionalno označuje začetek klimatološkega poletja, bo naše območje doživelo dinamičen vremenski vzorec, ki ga bo zaznamovala prevlada zahodne do jugozahodne zračne cirkulacije. Ta proces bo posledica interakcije med subtropskim anticiklonom nad južno Evropo in ciklonsko aktivnostjo nad severnim Atlantikom, kar bo spodbudilo okrepitev zahodnega vetrovnega toka skozi celotno atmosfero. Slednje bo privedlo do postopnega povečevanja hitrosti vetra, ki se bo iz dneva nekoliko večja, kar je posledica termičnih kontrastov med relativno hladnimi zračnimi masami nad severnimi širinami in toplejšimi območji nad celinsko Evropo. Nad Britanskim otočjem se bo v tem obdobju vzpostavil obsežen ciklonski sistem s središčem nizkega tlaka, katerega trajnost bo omogočala faza samoregulacije – proces, pri katerem sistem prejema stalne injekcije nestabilnosti iz severnega Atlantika, kar vzdržuje njegovo energijo in preprečuje hitro razgradnjo. Ta sinoptična konfiguracija bo omogočala, da se vremenske fronte, povezane s sistemom, premikajo preko Srednje Evrope po poteh, ki bodo večinoma sledile severnemu alpskemu obrobju.

V ponedeljek bo večinoma sončno, popoldne lahko na severu nastanejo posamezne plohe in nevihte, pihal bo jugozahodni veter, najvišje temperature bodo med 25 °C in 31 °C.

Vremenska karta evropskega centra za srednjeročne vremenske napovedi (ECMWF), ki prikazuje višino 500 mb (v dekametrih) in njene anomalije (v metrih) za obdobje od 2. do 9. junija 2025. Puščice kažejo smer vetrov v višjih slojih ozračja (jet stream), ki se premikajo od zahoda proti vzhodu.

Takšna pot front pomeni, da bo večina njihovega dinamike (vključno s konvekcijskimi procesi in frontalnimi padavinami) ostala severno od naših krajev, kar zmanjša verjetnost intenzivnejših padavinskih dogodkov pri nas. Kljub temu pa bo periferna interakcija med frontalnimi sistemi in lokalno orografijo (zlasti v hribovitih predelih) lahko povzročila prehodno povečanje oblačnosti ter občasne krajevne padavine, predvsem v severnih in višje ležečih območjih, kjer bo prisotnost vlažnejšega zraka v kombinaciji z orografsko dvigovanje spodbudila omejeno konvekcijo.

To je vremenski zemljevid, ki prikazuje 5-dnevno anomalijo količinske napovedi padavin (QPF) za Evropo med ponedeljkom in petkom, zeleni odtenki označujejo pozitivne anomalije (več padavin od običajnega). Rjavi odtenki kažejo negativne anomalije (manj padavin od povprečja).

V naslednjem tednu bo torej prevladovalo stabilno, sončno in toplo do vroče vreme s temperaturnimi razlikami med regijami, ki jih poganja zahodno-jugozahodna zračna cirkulacija v okviru visokega zračnega tlaka. Na vzhodu države bodo temperature zaradi fenskega učinka presegle 30 °C – jugozahodni veter bo ob prečkanju Dinarskega gorovja povzročil adiabatsko segrevanje zraka na zavetrni strani, kar prinaša suho in intenzivno segrevanje tal.

Vremenska napoved za letališče Murska Sobota, ki prikazuje 6-urni maksimum temperature v stopinjah Celzija (°C), ustvarjeno z ECMWF Ensemble modelom. Na vrhu slike je barvna karta s temperaturnimi napovedmi za različne čase in datume – modra pomeni hladnejše temperature, rdeča pa toplejše. Na desni strani slike je lestvica, ki pomaga razlagati barve.

Hkrati pa bo na Primorskem prevladovala zmernejša toplotna dinamika s temperaturami okoli 28 °C, kjer bo vpliv hladnejšega Jadranskega morja ključen: morska površina, ki ima počasnejši toplotni odziv od kopnega, bo preko jugozahodnega vetra v obalno cono prinašala bolj vlažen in hladnejši zrak, kar zmanjša dnevne maksimume.

V primerjavi z Mursko Soboto ima Portorož zmernejše temperature

Kljub prevladujoči stabilnosti pa ni izključen prehod oslabljene vremenske fronte v noči na torek, kot nakazuje že kar nekaj časa AIFS. Ta fronta bi lahko prinesla prehodno povečano oblačnost, predvsem v severnih predelih krajevne padavine, vendar brez trajnejšega vpliva na temperaturni režim. Po prehodu fronte se bo visokozračni greben hitro obnovil, kar bo ohranilo prevlado suhega in sončnega vremena z dnevom ali dvema bolj svežima dnevoma.

Možnost za padavine se po AIFS v torek in sredo poveča

V drugi polovici naslednjega tedna lahko pričakujemo nadaljevanje zelo toplega oz. vročega vremena, kar je posledica določenih procesov v atmosferi. Nad Slovenijo se bodo vremenski vzorci razvijali na način, ki bo povzročil povečanje višine geopotenciala na 500 hPa približno na 590 dekametrov. To pomeni, da bomo imeli krepitev subtropskega anticiklona ali prehodno območje visokega zračnega tlaka v srednji plasti atmosfere. Temperature bi lahko ponekod dosegle tudi do okoli 35 °C. Takšen vremenski vzorec ponavadi prinese stabilno vreme, zmanjšano količino oblakov in omejeno vertikalno mešanje zraka, kar vpliva na temperaturno zgradbo atmosfere. Višja vrednost geopotenciala na 500 hPa, izražena v dekametrih, pomeni višjo lego te plasti glede na morsko gladino in nakazuje prisotnost toplejših zračnih mas v srednji atmosferi zaradi širjenja zraka pri višjih temperaturah.

Utrjevanje subtropskega anticklona