Podnebne spremembe bodo vplivale na hitrost vetrovnega stržena
Kaj je vetrovni stržen oz. “jet stream”?
Višinski vetrovi oz. vetrovni stržen so močni in ozki pasovi v zgornji atmosferi (višina tropopavze 7-15 km), ki se običajno premikajo od zahoda proti vzhodu in vplivajo na vremenske vzorce po svetu ter posredno vplivajo na letalski promet. Vetrovni strženi nastanejo zaradi sončnega segrevanja atmosfere in rotacije Zemlje, na drugih planetih tudi zaradi notranje toplote planeta. Vetrovni stržen včasih lahko spreminja obliko in smer, drugič se loči v dva toka ali pa se dva združita v enega. Vetrovne stržene izkoriščajo reaktivna potniška letala – visoko hitrostni vetrovi zelo zmanjšajo čas leta na vzhodne destinacije. Podoben primer smo imeli pred tednom dni, ko je vetrovni stržen preko Atlantika dosegal hitrosti 350 km/h. Blizu vetrovnih strženov se pogosto pojavi turbulenca v čistem zraku (clear air turbulence – CAT).
Vetrovni višinski tokovi nastanejo zaradi kontrasta med hladnim, gostim zrakom na polih in toplim, lahkim zrakom v tropih, v kombinaciji z vrtenjem Zemlje. Nova študija, ki sta jo izvedla profesorica Univerze v Chicagu Tiffany Shaw in znanstvenik NSF NCAR Osamu Miyawaki, uporablja podnebne modele, s katerim dokazujejo, da podnebne spremembe stopnjujejo na ta kontrast gostote, saj se raven vlage v zraku nad tropskim območjem bolj poveča, kot nad poli. Po domače: Višja bo temperatura, več bo posledične vlage in “energije” za razvoj neurij in močnega vetrovnega stržena, ki bo vremenske vzorce po svetu oblikoval na svoj način, verjetno tudi z višjim dolgoročnim temperaturnim odstopanjem, kar lahko opažamo že dandanes (božič pri 15-20°C).
Nove raziskave univerze v Chicagu in Nacionalnega centra za raziskave atmosfere (NSF NCAR) razkrivajo dejstva, da bi vetrovi verjetno povečali možnost slabega (ekstremnega) vremena in bi lahko poslabšali turbulenco čistega zraka za letalske potnike, hkrati pa vplivali na čas letenja. Študija prikazuje, da se bodo najhitrejši vetrovi v višjih plasteh pospešili za približno 2 % za vsako stopinjo Celzija, s katero se svet segreje. Poleg tega se bodo najhitrejši vetrovi pospešili 2,5-krat hitreje od povprečnega vetra, kar je zaskrbljujoče predvsem iz vidika poletnih neurij, ki bodo le še intenzivnejša. Naj samo opomnimo, da nas je letos prešlo kar nekaj močnih nevihtnih sistemov s silovitim vetrom, kajti na potek in razvoj dogajanja je prav tako vplival vetrovni stržen oz. jet stream. Močnejši ali hitrejši vetrovni stržen lahko vpliva na dolgoživosti nevihtnih celic in sistemov ter prav tako na intenzivnost le teh, kjer se zmeraj oblikuje močan nevihtni piš – veter (efekt loka/bow echo). Letos smo bes narave s silovitim vetrom občutili praktično povsod po državi.
Zanimiv je tudi posnetek o vetrovnem strženu, ki natančno prikaže o čem je govora:
Naslovna fotografija: NASA/Goddard Space Flight Center Scientific Visualization Studio
