Vremenska uganka: Zakaj modeli ne morejo zajamčiti dežja vašemu dvorišču?

Atlantski ocean trenutno beleži visoke temperature morske površine (SST), s toplotnimi anomalijami, ki segajo od Mehiškega zaliva in severnega Karibskega morja do obal jugovzhodnih ZDA ter vzhodno od Golfskega toka. Te tople vode so ključen vir energije za tropske ciklone, ki uspevajo v okoljih s temperaturo morja nad 26°C. V primerjavi z lanskim letom je toplotna porazdelitev drugačna: letos so v južnem Karibskem morju temperature nekoliko nižje, medtem ko so vzhodno od Golfskega toka razmere toplejše – razlika, ki lahko vpliva na poti in intenzivnost neurij v tekoči sezoni.

Atlantik je topel od zaliva in severnih Karibov do obale na jugovzhodu

Kljub visoki toploti oceanov je bila atlantska hurikanska sezona do zdaj mirna v vseh regijah, vključno s Karibi, Mehiškim zalivom in odprtim Atlantikom.

Aktivnost je bila v vseh regijah mirna

Počasen začetek ni nenavaden: zgodovinska klimatologija kaže, da se večina tropskih neviht in hurikanov pojavi med avgustom in oktobrom, z ostrim porastom aktivnosti po 1. avgustu. Vzroki za zgodnje zatiranje razvoja vključujejo močno vertikalno striženje vetra, suh zrak iz Saharskega zračnega sloja (SAL) in stabilne atmosferske razmere, ki zavirajo organizacijo neviht. Te omejitve običajno oslabijo proti avgustu, ko afriški vzhodni valovi in tropski vzhodni valovi pridobijo na moči.

Klimatološko se začne prava sezona v začetku avgusta

Napovedni sistem Evropskega centra, ki uporablja umetno inteligenco (UI), je nakazal povečano verjetnost tropske aktivnosti v naslednjih tednih. Napoved UI se ujema s klasičnimi klimatološkimi modeli, ki predvidevajo povečanje aktivnosti v avgustu, ko se Medtropska konvergenčna cona (ITCZ) premakne proti severu, pasati oslabijo, in glavno območje razvoja (MDR) – med zahodno Afriko in Karibi – postane bolj primerno za nastajanje ciklonov.

AI vidi povečano verjetnost tropskih aktivnosti

Hurikani igrajo ključno vlogo v Zemljinem klimatskem sistemu kot naravni «termostati». S prenosom prekomerne toplote iz tropov v višje zemljepisne širine preko procesov, povezanih s sproščanjem latentne toplote, uravnotežujejo globalne temperaturne razlike. Ko tropska morska voda izhlapi, se energija shrani v vodni hlap; ko se hurikani oblikujejo, ta energija pretvori v veter in dež, toplota pa se preko ciklonskega kroženja prerazporedi proti polom. Ta mehanizem dopolnjuje zimsko ravnovesje, ko polarni viharji in prekinitve polarnega vrtinca prerazporejajo hladne zračne mase. Brez hurikanov bi se toplota v tropih kopičila, kar bi lahko poslabšalo ekstremne vremenske pojave in motilo morske ekosisteme.

Vremenska uganka: Zakaj modeli ne morejo zajamčiti dežja vašemu dvorišču?

Od juga še doteka dokaj topla in vlažna zračna masa, ob prehajanju vremenske fronte nastajajo krajevne padavine, ki so precej neenakomerne razporejene, kar je značilno za konvektivne padavine. To pomeni, da lahko ena območja doživijo intenzivne padavine, medtem ko bližnje regije ostanejo popolnoma suhe. Tako lahko pride do situacij, ko kljub napovedani verjetnosti padavin določena območja ostanejo brez dežja. Poleg tega konvektivne padavine niso vedno zajamčene, saj so odvisne od številnih dejavnikov, vključno s temperaturo, vlažnostjo in prisotnostjo dvigajočih zračnih tokov. Včasih se lahko zgodi, da se pogoji za njihov nastanek ne uresničijo v pričakovanem obsegu kot se to dogaja danes, zato napovedi, ki temeljijo na modelih verjetnosti, morda ne zadostujejo za zajamčen izid. Ta nepredvidljivost pogosto vodi do frustracij med ljudmi, ki jih pogostokrat beremo pod komentarji.

Dogajanje se bo čez dan in popoldne nekoliko umirilo, zvečer pa se bodo ob približevanju in prehajanju višinske doline hladnega zraka padavine od juga spet okrepile. S tem pa se bo spremenila tudi smer padavin, če bosta opazovali radarsko sliko iz severa/severozahoda proti jugu/jugovzhodu. Ker se bo ciklon preselil nad Balkan bo glavnina padavin v vzhodni polovici Slovenije.

Jutri bo spremenljivo do pretežno oblačno, nastajale bodo krajevne plohe in nevihte, ki bodo pogostejše v vzhodni Sloveniji, ponekod bo zapihal severni veter, najvišje temperature bodo med 20 °C in 26 °C, na Primorskem do 28 °C.

Prehod višinske doline s hladnejšim zrakom v noči na ponedeljek(vir weatherbell)

V ponedeljek bo pretežno oblačno in hladneje, še se bodo pojavljale krajevne padavine, ponekod bo pihal severni veter, na Primorskem šibka do zmerna burja, najvišje temperature bodo med 17 °C in 22 °C, na Primorskem do 24 °C.

Kot sem napisal v prejšnjem zapisu v ponedeljek nova vremenska fronta in nova višinska dolina, ki bo potovala nekoliko južneje od nas. Krajevne padavine pa bodo spet pogostejše.

V ponedeljek bo hladneje, saj bodo vetrovi zapihali od vzhoda.

V notranjosti bodo temperature ostale večinoma pod 20 °C

V torek bo sprva oblačno in večinoma suho, čez dan in popoldne se bo od severozahoda jasnilo, burja na Primorskem bo oslabela, najvišje temperature bodo med 20 °C in 25 °C.

Od torka se bo vremensko dogajanje postopno umirjalo, severni veter bo slabel. Čaka nas več sončnega vremena, povsem stabilno pa vseeno ne bo, saj bo v višinah tja do petka razmeroma hladna zračna masa za to obdobje. Pojavi se lahko popoldanska spremenljivost s krajevnimi plohami. Temperature bodo prijetne in se bodo gibale v notranjosti do petka tja do 25 °C.

V sredo bo večinoma sončno, popoldne lahko nastane kakšna krajevna ploha, najvišje temperature bodo med 20 °C in 25 °C, na Primorskem do 27 °C.

Ob okrepljenem anticiklonu nad severnim delom Atlantika gre pričakovati novo višinsko motnjo ob koncu naslednjega tedna. Lahko se ponovi podoben scenarij, kot je ta, ki ga gledamo sedaj, saj se datumsko povsem ujema le da bo teden dni razlike.

V četrtek bo večinoma sončno, popoldne lahko nastanejo krajevne plohe, najvišje temperature bodo med 20 °C in 25 °C, na Primorskem do 28 °C.

Animacija(klilkni sliko) nove atlantske motnje z višinskim ciklonom ob koncu naslednjega tedna

Skupinski izračun AIFS se strinja z novo motnjo

Skupinski izračun ECMWF ima kak dan zamuda v primerjavi z UI

Je pa vsekakor predaleč, za kako resno napoved lahko gre zahodneje in južneje prodor in izsesa več afriškega zraka proti nam oz. Balkanu, preden nas preide, ali sploh ne.