Vstopili smo v drugi zimski mesec januar. Po neuradnih podatkih je bil december toplejši od dolgoletnega povprečja, odstopanje je bilo v Ljubljani +0,5 °C, na letališču Portorož +0,7 °C, v Celju +0,8 °C in na Kredarici +1,2 °C. Kot lahko vidite spodaj smo imeli v Ljubljani hladen december, glede na zadnja leta.
Sicer pa je bil december nadpovprečno osončen, najvišje odstopanje od povprečja je bilo v Ljubljani, kjer je sonce sijalo 100 ur, kar je kar 82% več od dolgoletnega povprečja 1991-2020. To je tretji december z največ sonca po letu 1950. Padavin je bilo v Portorožu malo nad povprečjem(94mm), drugod pa premalo. Največji primanjkljaj je bil v visokogorju, in na vzhodu Slovenije, kjer je bilo padavin le 34% dolgoletnega povprečja. Statistično sem obdelal 4 postaje, na državnem nivoju je bil verjetno temperaturno odstopanje slabo stopinjo nad 1991-2020.
Na našo zimo generalno vplivajo trije večji dejavniki, ENSO, moč polarnega vrtinca(NAO) in MJO. V ekvatorialnem območju Tihega oceana je nastopila po podatkih NOAA, v zadnjem tednu zmerna La Nina. Dolgo časa smo bili v nevtralni fazi, v zadnjih dveh tednih pa se je zgodil preskok iz šibke v zmerno.
Morje je v območju 3.4 prehladno za 1,1 °C. Zmerna la Nina vpliva na postavitev Rossbyjevih valov. Glavna razlika je, da zmerna okrepi subtropski curek(jet stream), kar lahko povzroči da se premakne proti severu. To vodi do sušnih razmer v južnem delu ZDA in več padavin v severni Evropi. Hkrati to za območje Alp prinaša običajno sušne razmere. La Nina prinese lahko več ekstremnih situacij, na eni strani doline sušo, na drugo obilno močo, precej neprijetno za kmetijstvo. Lep primer sušnih razmer je poletje leta 2022
MJO(madden julian oscillation) je pomemben pri predvidevanju vremena na srednji rok. Za razliko od ENSO je MJO premikajoč. Premika se proti vzhodu, to je padavinski pas oblakov, ki poteka v tropskem delu Indijskega in Tihega oceana. Da pride iz faze 1 do faze 8, traja v povprečju med 30 in 60 dni. MJO je ponavljajoč, saj ko pride nazaj do 1 gre spet do 8 itd. Faze vplivajo na vreme po vsem svetu, saj pri vsaki fazi drugače valovijo ti Rossbyevi valovi.
Najprej pa nekaj osnov, kaj sploh je polarni vrtinec. Naša atmosfera, kot vemo je sestavljena iz več slojev. Mi živimo v troposferi, ki sega tja do 8km višine in 14-16km nad Ekvatorjem. Višje je mnogo bolj debel sloj, ki se imenuje stratosfera. Debelina stratosfere je okoli 30km, zrak v njej pa je zrak precej suh. V stratosferi za razliko od troposfere temperatura z nadmorsko višino raste tja do 50km. Po tej višini pa temperatura ponovno prične padati. V njej imamo ozonsko plast, ki nas ščiti pred škodljivim sončnim sevanjem, absorbira 97-99% le tega. V jesenskem času se severna hemisfera začne vedno močneje ohlajati sorazmerno z vedno manjšim vpadnim kotom sončne svetlobe. Pride trenutek, ko sončni žarki ne dosežejo več severne hemisfere, takrat govorimo o polarni noči. Nad območjem Arktike, sonce en dan in eno noč ne vzide. Obdobje polarne noči se začne 11.novembra in traja do 30.januarja. Zaradi vedno večjega temperaturnega gradienta zaradi toplejšega zraka ki je prisoten v južni hemisferi se postopno začne graditi vedno debelejša plast z nizkim stratosferskim tlakom. Ko je polarni vrtinec najbolj razvit, je njegova dolžina okoli 30.000km, njegova širina okoli 10.000km in njegova debelina okoli 30km in sega čez večji del severne hemisfere. Moč polarnega vrtinca se kaže v indeksu NAO, ta je pred dnevi vstopil v negativno fazo in bo vztrajal tam vsaj do sredine januarja. To pomeni, da bo lahko polarni mraz vdrl v zmerne geografske širine.
Pri svojih napovedih nad 3 dni bom večinoma uporabljal skupinski izračun evropskega modela(ensemble ecmwf), ki se je izkazal za najbolj natančen. Včasih pa tudi ameriškega.(ensemble gfs) in ecmwf aifs. Do 2 dni pa bom večinoma uporabljal icon d-2 oz. enostavneje rapid. Model z 2 km resolucijo najboljše vidi relief Slovenije, zato je najbolj natančen, tako pri temperaturnem izračunu, kot pri padavinskem.
Na vertikalni sondaži vidimo, da je še vedno prisoten temperaturni obrat. Po nižinah je bilo prisotna plast megle oz. nizke oblačnosti, ki je segala do višine 500m, tik nad njo pa imamo za nekaj stopinj toplejši zrak, ki je veliko bolj suh, zato danes sonce ni rabilo veliko časa, da je razbilo tole 200m debelo plast nad ljubljansko kotlino.
Jutri bo sprva na vzhodu še delno jasno, drugod bo večinoma oblačno, popoldne bo v južni in zahodni Sloveniji občasno rahlo deževalo, pihal bo jugozahodni veter, najvišje temperature bodo na severozahodu okoli 2 °C, drugod med 6 °C in 11 °C.
Območje visokega zračnega pritiska nad Evropo pa bo postopno oslabelo, od severozahoda se Alpam bliža vremenska fronta, ki nas bo dosegla v noči na petek.
Prodor gre ravno toliko zahodneje, da Slovenijo preide pas padavin, vendar taki prodori običajno nimajo sekundarnega ciklona, ki bi upočasnil prehod vremenske fronte. Prodori preko vzhodne strani Alp so severozahodnega tipa, kar povzroča ob orografskem dvigu severno od Alp, na drugi strani alpske pregrade spust in sušenje zraka in s tem segrevanje, zato pademo pod učinek fena.
Po rapidu bo največ padavin padlo v južnem delu Slovenije, tudi do 50mm, na severu pa le nekaj mm, ponekod nič. Meja sneženja se bo do nižin večinoma spustila le na Dolenjskem, Notranjskem in Kočevskem, tako kot ima arso v svoji napovedi. Snežna odeja bo po nižinah skromna, večinoma do 5cm, morda kje 10cm snega.
Opozoril bi še na sunke jugozahodnega vetra, ki bodo jutri popoldne lahko dosegli na severovzhodu okoli 60-80km/h.
V noči na petek se bodo padavine okrepile, meja sneženja se bo spuščala in se v petek zjutraj in dopoldne zlasti na jugu spustila do nižin. Padavine bodo do opoldneva večinoma ponehale, čez dan in popoldne se bo od severa jasnilo, na Primorskem bo pihala šibka do zmerna burja, najvišje temperature bodo med 0 °C in 5 °C, na Primorskem do 10 °C.
Po stabilni in sončni soboti pa bo nadaljevanje spet prineslo več spremenljivosti, v slogu negativnega NAO. Ta dolina s polarnim zrakom, pa bo imela bistveno zahodnejšo pot.
V soboto bo sončno z mrzlim jutrom, ponekod bo zjutraj nekaj megle. Najvišje temperature bodo med -1 °C in 4 °C, na Primorskem do 10 °C.
V nedeljo se bo od jugozahoda oblačnost povečala, na Notranjskem bo proti večeru že rahlo deževalo, pihal bo jugozahodni veter, najvišje temperature bodo med 3 °C in 8 °C.
Zapihal bo jugozahodni veter, ki bo hitro segel do tal, glede na stisnjene izobare bo predvidoma okrepljen, in pričakujemo otoplitev. V nedeljo pričakujemo v južni in zahodni polovici Slovenije prve padavine, ki bodo v presledkih trajale tja do petka 10.januarja. Meja sneženja bo sprva razmeroma visoko, v drugem delu, ko se bo Azorec začel pomikati proti Britanskemu otočju, pa se bo verjetno spuščala.
V ponedeljek bo pretežno oblačno, v južni in zahodni Sloveniji bo občasno rahlo deževalo, pihal bo jugozahodni veter, najvišje temperature bodo med 6 °C in 11 °C, na vzhodu do 14 °C.
Na koncu si poglejmo še kakšno vreme pričakujemo tja do sredine januarja, med 11.januarjem in 16.januarjem se pričakuje glede na geopotencialne višine anticiklonalni tip vremena, ki je najbolj izražen nad Skandinavijo oz. točneje nad Severnim morjem. Barve pa zbledijo na jugovzhodnem delu Evrope, kar pomeni da je tam povečana možnost za padavine. Za nas to pomeni večinoma suho in sončno vreme, s temperaturnim obratom. Ker je oddaljenost še velika se lahko zgodi, da bo ciklonsko območje aktivnejše nad severnim delom Sredozemlja, kar bi za nas pomenilo bolj spremenljivo vreme.