Dobrih 11 let je minilo, ko je nemški klimatolog Dominique Jung po izjemni zimi 2012/13, za naslednjo napovedal zelo mrzlo zimo. Septembra 2013 so začeli mediji pisati o zimi stoletja. Jung je dejal, da mu je kar malo slabo od gledanja teh mrzlih kart, in da se lahko soočimo z najhujšo zimo v 100 letih. Omenil je, da bodo zlasti v januarju in februarju zelo nizke temperature, in da pride otoplitev v Evropo šele aprila. Prišel je december, ki ni po nižinah prinesel niti enega sneženja. Januarja 2014 sem na portal ciklon napisal eno svojih prvih večjih analiz o slabem začetku zime. Mislim, da je bilo to drugo leto, ko sem začel gledati proti stratosferi. In prišel sem do kar nekaj zanimivih ugotovitev, in to bom v tem članku še enkrat delil z vami. Zraven pa bom dodal tudi MJO, katerega takrat še nisem poznal.
Ugotovil sem, da sončna aktivnost in qbo vplivata na polarni vrtinec. Da se sončeva aktivnost spreminja s časom, so znanstveniki ugotovili že v 17.stoletju. Povprečno, sončni cikel traja 11 let. Vsak tak cikel vključuje obdobja z visoko, in obdobja z nizko sončno aktivnostjo. Trenutno smo na vrhuncu 25.sončevega cikla.
QBO, oziroma Quasi-Biennial Oscillation je periodična sprememba vetrov v zgornjih plasteh atmosfere, približno med 16 in 50 km nad površjem Zemlje. Te vetrove zaznamujejo obdobja, ko pihajo vetrovi v vzhodno ali zahodno smer, in se izmenjujejo približno vsakih 28 mesecev.
Rezultat analize je pokazal, da se pogosteje sneg pojavlja, ko imamo nizko sončno aktivnost in qbo east(11/20). In nekoliko redkeje, ko imamo visoko sončno aktivnost in qbo west(6/20).
Močni enso dogodki pa prinašajo bolj suhe zime.(1998, 2008, 2016). Iz analize je bilo tudi ugotovljeno, da je bil v teh zimah polarni vrtinec šibek.
V zadnjem obdobju, se je zaradi izginjanja ledu nad Arktiko, in drugačne sinoptične cirkulacije, to nekoliko spremenilo. Vseeno pa bi rad videl še enkrat na testu nizko solarno aktivnost in vzhodne vetrove, kar naj bi se zgodilo v zimi 2027/28. Zadnji dve taki zimi sta bili 2017/18 in 2021/22. Februar 2018 je prinesel zadnji res zimski mesec, MJO je bil glavnino februarja v fazi 7, kar je pripeljalo tudi do razcepa polarnega vrtinca. Več o vplivu mjo faz na polarni vrtinec, bom napisal v naslednjem zapisu.
December 2021 se je začel zimsko, že na začetku s kar obilno snežno pošiljko. Proti božično novoletnim praznikom, pa je sledil ogromni poskok sončne aktivnosti. Nizka sončna aktivnost je bila v nekaj dneh visoka in zima je bila izgubljena. Med visokimi sončnimi aktivnostmi, lahko pride do sprememb v vremenskih vzorcih, ki povzročijo nenadno otoplitev. Te spremembe, so lahko posledica segrevanja zgornjih plasti atmosfere, kar vpliva na tokove zraka in porazdelitev toplote na zemeljski površini.
Včerajšnji prehod vremenske fronte je bil po pričakovanjih. Na severu je bilo padavin zelo malo, nekoliko več južneje. Tudi snežna meja se je večinoma spustila do nižin, le v južnem delu Slovenije. Danes imamo v ljubljanski kotlini precej megle, ki sega do višine okoli 600m.
Jutri se bo pooblačilo, jutro bo še razmeroma hladno z nekaj megle, popoldne bo v zahodni in južni Sloveniji občasno rahlo deževalo, zapihal bo jugozahodni veter, najvišje temperature bodo med 3 °C in 8 °C.
Ozračje bo do jutri, še razmeroma mirno. S prehodno krepitvijo območje visokega zračnega pritiska, bo z zahodnim vetrom v višinah, začela nato pritekati toplejša, in bolj vlažna zračna masa. Pred torkovo vremensko fronto se bo krepil jugozahodni veter, ki bo najmočnejši v ponedeljek čez dan, ko bodo lahko v višjih legah sunki jugozahodnega vetra lahko presegli 120km/h, po nižinah zlasti vzhodne Slovenije pa tja do 70-80km/h.
V ponedeljek bo pretežno oblačno, v zahodni in južni Sloveniji bo občasno rahlo deževalo, pihal bo jugozahodni veter, ki bo na vzhodu okrepljen, najvišje temperature bodo na severozahodu okoli 3 °C, drugod med 7 °C in 13 °C.
V torek bo ob prehodu fronte padlo največ padavin. Meja sneženja bo razmeroma visoko, večinoma nad 1500m. Proti večeru, ko bodo padavine že slabele, se bo spustila na okoli 800-1000m. Do noči na sredo bodo padavine večinoma ponehale. Spet pa ne bo izrazitega sekundarnega ciklona, zato bo ponekod količina padavin zelo skromna. Na vzhodu bo zaradi fenskega učinka padavin spet zelo malo. Padlo bo med 0 in 60mm padavin, največ na predelu Julijskih Alp, na Kredarici se pričakuje med 15-30cm novega snega.
V torek bo oblačno, dež se bo na zahodu nekoliko okrepil in se čez dan in popoldne širil proti vzhodu, pihal bo jugozahodni veter, najvišje temperature bodo na severozahodu okoli 3 °C, drugod med 7 °C in 13 °C.
V sredo bo pretežno oblačno, v zahodni in osrednji Sloveniji bo popoldne občasno rahlo deževalo, spet se bo krepil jugozahodni veter, najvišje temperature bodo na severozahodu okoli 3 °C, drugod med 7 °C in 12 °C.
V četrtek in petek pa vpliv nove atlantske motnje, z nastankom sekundarnega ciklona v Genovskem zalivu v četrtek zvečer. Zaradi nastanka tega ciklona in odcepa nad severni del Sredozemlja, bi bila meja sneženja lahko nižje, padavin pa tudi nekoliko več. Vendar nisem prevelik optimist za sneženje po nižinah. Kaže jo edini jutranji zagon glavnega evropskega modela ecmwf. Skupinski izračun je slab, ta šteje 51 članov. In kontrolni je običajno kopija glavnega. Ta pa je drugi najbolj optimističen, med ostalimi člani.
V četrtek bo oblačno z zelo toplim jutrom, dež se bo dopoldne na zahodu okrepil in se razširil tudi proti osrednji Sloveniji, pihal bo okrepljen jugozahodni veter, najvišje temperature bodo na severozahodu okoli 3 °C, drugod med 8 °C in 15 °C.
Do sredine januarja se bo krepilo območje visokega zračnega pritiska nad severnim delom Evrope, ki bo postopno segel tudi do nas. Vpliv odcepljenca nad Sredozemljem bo iz dneva v dan manjši. Hkrati pa se bo verjetno krepil temperaturni obrat.