Ciklon z južno tranzicijo ob koncu tedna prinaša malo padavin, nova možnost v torek

31. decembra, 2025

Yakutsk: Najhladnejše mesto na svetu

Za konec leta, ena lažja tema, primerna letnemu času. Yakutsk je fascinantno mesto, ki leži v srcu vzhodne Sibirije v Rusiji in velja za najhladnejše večje mesto na svetu. S približno 355.000 prebivalci je to glavno mesto Republike Sakha, znane tudi kot Yakutia, in je edinstveno zaradi svojih ekstremnih vremenskih razmer. Medtem ko večina ljudi pomisli na hladne kraje kot so Aljaska ali Kanada, Yakutsk presega mnoge od njih po intenzivnosti mraza. Rekordna temperatura, zabeležena tam, je padla na neverjetnih -64,4 stopinje Celzija, kar je dovolj, da zamrzne dih v zraku in naredi vsakdanje življenje pravo avanturo. V tem članku bomo raziskali, zakaj je Yakutsk tako izjemno hladen v primerjavi z drugimi velikimi mesti, in se osredotočili na geografske, klimatske in druge dejavnike, ki prispevajo k temu fenomenu. Vse to bomo opisali na enostaven način, da razumete, kako narava oblikuje ta oddaljeni del sveta.

Najprej si predstavljajte lokacijo Yakutska. Mesto leži na približno 62 stopinjah severne širine, kar ga postavlja na podobno višino kot nekatera druga hladna mesta, na primer Oslo v Norveški ali Helsinki na Finskem. Vendar pa so ta evropska mesta precej toplejša pozimi. Razlog za to je v geografski izolaciji Yakutska. Mesto je globoko v notranjosti celine, približno 725 kilometrov oddaljeno od najbližjega morja, ki je Ohotsko morje. Oceani delujejo kot naravni termostati, saj voda zadržuje toploto in jo počasi sprošča, kar blaži ekstremne temperature. V Yakutsku pa ni tega blažilnega vpliva. Namesto tega je mesto obdano z ogromnimi prostranstvi sibirske tajge, gorami in ravninami, ki ne nudijo nobene zaščite pred hladnimi zračnimi masami. To je tisto, kar imenujemo kontinentalno podnebje – kjer so poletja lahko vroča, zime pa brutalno hladne brez mehčanja oceanskih vetrov.

Yakutsk pozimi, ujet v gosto meglo, ki nastane zaradi ekstremnega mraza in kopičenja hladnega zraka v dolini reke Lena – eden od razlogov, zakaj je tu hladneje kot v drugih mestih na podobni širini.

Eden ključnih razlogov za ekstremni mraz v Yakutsku je tako imenovani “Sibirski visokotlačni sistem” ali Sibirski anticiklon. To je območje visokega zračnega tlaka, ki se pozimi razvije nad Sibirijo in prinaša hladne arktične zračne mase neposredno v regijo. Ta sistem povzroča dolgotrajna obdobja jasnega neba, kar bi sicer zvenelo prijetno, vendar brez oblakov toplota hitro uhaja v vesolje, kar še dodatno hladi površino. V Yakutsku se ta pojav združi z lokalno topografijo. Mesto leži v dolini reke Lena, ki je široka in ravna, obdana z nižjimi gorami. Hladen zrak je težji od toplega, zato se zgrne v te doline in tam obstane, kot bi bil ujet v velikanski hladilnik. Ta pojav, imenovan “hladni zračni bazen” ali cold air pooling, naredi temperature še nižje, kot bi bile sicer. Na primer, povprečna januarska temperatura v Yakutsku je okoli -42 stopinj Celzija, kar je dovolj, da zamrznejo reke do dna in naredijo zemljo trdo kot kamen.

Primerjajmo to z drugimi velikimi mesti na podobnih širinah. Vzemimo na primer Murmansk v Rusiji, ki leži na približno 69 stopinjah severne širine, kar je še severneje od Yakutska. Murmansk ima populacijo okoli 300.000 ljudi, podobno kot Yakutsk, vendar so njegove zimske temperature precej milejše – povprečno okoli -10 stopinj Celzija v januarju. Zakaj? Ker je Murmansk ob Barentsovem morju in pod vplivom Golfskega toka, toplega oceanskega toka, ki prinaša toplejši zrak iz Atlantika. Ta tok ogreva severno Evropo in Rusijo, kar preprečuje ekstremni mraz. Brez tega bi bil Murmansk verjetno podobno hladen kot Yakutsk, vendar ga ocean reši pred najhujšim. Podobno velja za Fairbanks na Aljaski, ki je na 65 stopinjah severne širine in ima okoli 30.000 prebivalcev. Tam je povprečna januarska temperatura okoli -23 stopinj Celzija, kar je hladno, vendar ne primerljivo z Yakutskom. Fairbanks je tudi kontinentalen, vendar je bližje Pacifiku in ima manj izrazit visokotlačni sistem, ki bi ga hladil tako močno. Poleg tega Aljaska dobi več padavin, ki lahko delujejo kot izolacija.

Zamrznjena reka Lena pozimi služi kot naravna cesta – dokaz, kako debel led nastane zaradi dolgotrajnega mraza in permafrosta, ki ohranja nizke temperature skozi vse leto.

Še eno zanimivo primerjavo ponuja Norilsk, drugo rusko mesto v Sibiriji z okoli 180.000 prebivalci, na 69 stopinjah severne širine. Norilsk je znan po rudarstvu in onesnaženju, vendar so njegove zimske temperature povprečno okoli -30 stopinj Celzija, kar je topleje od Yakutska. Razlog je v rahlo drugačni lokaciji: Norilsk je bližje Arktičnemu oceanu, kar mu daje nekaj oceanskega vplivaa, čeprav minimalnega. Yakutsk pa je globlje v notranjosti, kar ga naredi bolj izpostavljenega kontinentalnim ekstremom. Poleg tega ima Yakutsk krajše obdobje dnevne svetlobe pozimi – pogosto manj kot štiri ure sonca na dan. To pomeni, da zemlja ne dobi dovolj sončne energije, da bi se ogrela, in noči so dolge in hladne. V nasprotju s tem mesta kot Reykjavik na Islandiji, ki je na 64 stopinjah severne širine, uživajo v toplejših zimah zaradi oceanskih vplivov, s temperaturami redko pod -5 stopinj Celzija.

Drugi pomemben dejavnik je permafrost, to so stalno zamrznjena tla. Yakutsk je največje mesto na svetu, zgrajeno na kontinuiranem permafrostru, kjer je zemlja zmrznjena vsaj dve leti zapored, pogosto pa globoko več metrov. Ta permafrost vpliva na vse, od gradnje hiš do kmetijstva. Stavbe morajo biti zgrajene na pilotih, da se ne potopijo, ko se površina rahlo odtali poleti. Permafrost tudi ohranja hlad, saj deluje kot naravni hladilnik, ki preprečuje, da bi se tla ogrela globlje. V drugih mestih, kot je na primer Edmonton v Kanadi na 53 stopinjah severne širine z milijonom prebivalcev, ni takega permafrosta, in zime so hladne, vendar povprečno okoli -15 stopinj Celzija, kar je otroška igra v primerjavi z Yakutskom. Edmonton je tudi bližje Skalnemu gorovju, ki lahko blokira nekatere hladne vetrove, vendar še vedno koristi od kontinentalnega podnebja brez sibirske ekstremnosti.

Vsakdanje življenje v Yakutsku pri temperaturah pod -40 °C: ribe zamrznejo v trenutku in stojijo pokonci na prostem, kar kaže na prilagodljivost prebivalcev na najhladnejše mesto na svetu.

Zdaj pa si predstavljajte, kako to vpliva na vsakdanje življenje v Yakutsku. Ljudje se morajo prilagajati temu mrazu na neverjetne načine. Pozimi nosijo večplastna oblačila iz krzna in sintetičnih materialov, ki jih ščitijo pred zmrzaljo. Avtomobili se pogosto puščajo prižgani ves dan, da ne zmrznejo, ali pa se uporabljajo posebni grelniki. Šole se zaprejo šele, ko temperature padejo pod -50 stopinj Celzija za mlajše otroke, starejši pa gredo v šolo tudi pri -55. Tržnica v mestu je znana po zamrznjenih ribah, ki stojijo pokonci kot kipi. Kljub mrazu je mesto živahno – ima univerzo, gledališča in rudarsko industrijo, ki izkorišča diamante in zlato v regiji. Poleti pa se temperature lahko dvignejo do +35 stopinj Celzija, kar ustvari ogromen kontrast, znan kot hiperkontinentalno podnebje. Ta ekstremnost naredi Yakutsk edinstvenega v primerjavi z mesti kot je Anchorage na Aljaski, kjer so zime hladne, vendar ne tako divje, s povprečji okoli -10 stopinj Celzija, zahvaljujoč pacifiškim vplivom.

Zgodovina Yakutska dodaja še eno plast razumevanja. Mesto je bilo ustanovljeno leta 1632 kot ruska utrdba in je raslo zaradi trgovanja s krznom in kasneje rudarstvom. Lokalni prebivalci, Yakuti, so turško govoreči nomadi, ki so se prilagodili hladu stoletja, z uporabo sani in jelenov. Danes je mešanica ruske in yakutske kulture, kjer se tradicije prepletajo z moderno tehnologijo. Kljub izzivom, kot so kratki dnevi in dolge noči, ki lahko vplivajo na duševno zdravje, ljudje v Yakutsku cenijo svojo odpornost. V primerjavi z mesti kot je Winnipeg v Kanadi, ki ima podobne kontinentalne lastnosti in temperature okoli -20 stopinj Celzija pozimi, Yakutsk izstopa zaradi svoje izolacije – ni blizu velikih jezer ali rek, ki bi moderirale zrak, kot jezero Winnipeg.

Ekstremni mraz v Yakutsku povzroči, da trepalnice in dih zamrzneta – vizualni dokaz sibirske anticiklone in kontinentalnega podnebja brez oceanskega vpliva

Če primerjamo Yakutsk z bolj južnimi mesti, kot je Harbin v Kitajski na 45 stopinjah severne širine, ki je znan po ledenem festivalu, vidimo razlike. Harbin ima zime okoli -20 stopinj Celzija, vendar je pod vplivom sibirske hladnosti, a bližje oceanu in z več padavin. Yakutsk pa je suh in jasen, kar ojača mraz. Podobno je z Ulan Batorjem v Mongoliji, ki je hladno, vendar ne tako ekstremno kot Yakutsk, s povprečji okoli -25 stopinj Celzija. Mongolija je bolj vetrovna, kar lahko naredi občutek hladu podoben, vendar ne doseže sibirske globine.

Yakutsk je dokaz, kako geografija in klima oblikujeta človeško življenje. Njegov mraz ni samo naključje, ampak rezultat kombinacije kontinentalne lokacije, topografije doline, sibirskega anticiklona in pomanjkanja sončne svetlobe. V primerjavi z drugimi velikimi mesti, kot so Norilsk, Murmansk ali Fairbanks, ki imajo oceanske ali druge blažilne vplive, Yakutsk stoji sam kot kralj hladu. Kljub temu mesto uspeva, z ljudmi, ki so ponosni na svojo sposobnost preživetja. Če kdaj razmišljate o obisku, se pripravite na avanturo – in ne pozabite na topla oblačila. Ta kraj nas uči, da je narava močna, človek pa neverjetno prilagodljiv.

Ciklon z južno tranzicijo ob koncu tedna prinaša malo padavin, nova možnost v torek

Najprej si poglejmo stanje v atmosferi, kotni moment AAM kaže še naprej negativno fazo, to pomeni da bomo tja do sredine januarja imeli verjetno meridionalni(sever-jug) tip vremena nad Evropo. Ta šibka, a vztrajna negativna anomalija AAM potrjuje, da se zemeljska atmosfera vrti nekoliko počasneje od povprečja, kar spodbuja meridionalni tip cirkulacije z močnejšimi blokadami v okolici Grenlandiji, ki prinašajo polarni zrak nad večji del Evrope.

AAM bo večino obdobja negativen

EP flux za konec prve dekade januarja kaže še vedno na izrazit močan navzgor usmerjen tok planetarnih valov iz troposfere v stratosfero okoli 60° severne zemljepisne širine, kjer so v spodnji stratosferi puščice najdaljše in najbolj goste. Nad približno 10 hPa se ta valovna aktivnost začne usmerjati proti severozahodu, kar nakazuje, da valovi začenjajo integrirati s polarnim vrtincem in ga potencialno upočasnjevati ali raztezati. Na najvišjih polarnih širinah nad 80N pa je valovna aktivnost navzgor praktično odsotna, kar pomeni, da valovi ne dosegajo jedra polarnega vrtinca neposredno nad polom.

EP Flux kaže na slabljenje polarnega vrtinca

Ta razvoj je v skladu z močno navzgor usmerjeno valovno aktivnostjo iz troposfere, ki smo jo videli na prejšnjem EP flux diagramu, in potrjuje, da se v začetku januarja 2026 pričakuje vsaj zmerno stratosfersko motnjo, ki lahko vpliva na površinsko cirkulacijo z vztrajanjem blokad. Vidna je oslabelost polarnega vrtinca, ki se začne po 7. januarju, ko se povprečna hitrost vetra iz začetnega rahlega dviga na približno 43 m/s hitro zmanjša na okoli 30 m/s. Mediana nato ostane na tej znižani vrednosti vse do sredine februarja, kar kaže na dolgotrajno oslabljen stratosferski polarni vrtinec. Velika razpršenost modrih ostalih članov po tem datumu nakazuje visoko negotovost glede natančne jakosti in trajanja oslabitve, a večina članov ostaja pod normalnimi januarskimi vrednostmi.

Hitrost zonalnega vetra bo po hitremu dvigu v začetku januarja v zgornjem delu stratosfere spet padla

Prvi zimski mesec december se končuje, temperaturno odstopanje bo pričakovano glede na tisto, kar je kazal evropski model v napovedi. Očitno bo letos zadel 6/12, torej verjetnost bo 50%. Zadnji dnevi so precej znižali povprečno temperaturo, če je bila še v ponedeljek povprečna temperatura na Kredarici nad ničlo, je bilo včeraj skoraj 15 stopinj hladneje, še hladneje pa bo danes. V nižinah osrednje Slovenije smo imeli v zadnjih dneh nekoliko hladnejše vreme, glede na povprečje v celoti pa bo imel december odstopanje od stopinje do stopinje in pol nad povprečjem, v gorah nad 3 °C. Več o tem pa v naslednjem zapisu.

Najnižje in najvišje temperature v Ljubljani čez letošnji december

Zaenkrat smo še vedno pod vplivom severnih vetrov, od jutri naprej pa bo zapihal zahodni do jugozahodni veter ki bo od petka v višjih legah okrepljen. Novoletna noč bo izgleda precej mirna in brez megle v notranjosti, nekoliko več jo bo verjetno na Primorskem. Temperature bodo v glavnem pod lediščem, le na Primorskem bodo nekaj stopinj nad ničlo.

Jutri bo sprva pretežno jasno, čez dan in popoldne bo oblačnost od zahoda naraščala, pihal bo jugozahodni veter, ki bo ponekod okrepljen, najvišje temperature bodo med 2 °C in 7 °C.

Oblačnost na novoletno noč, kaže na jasnino v večjem delu Slovenije, na Primorskem bo nekaj nizke proti vzhodu pa nekaj srednje oblačnosti(vir imweather)

Temperature bodo na novoletno noč večinoma pod lediščem

V petek bo večinoma oblačno, ponekod bo občasno rahlo deževalo, najvišje temperature bodo med 2 °C in7 °C.

Jutri bo zapihal okrepljen jugozahodni veter, prve padavine pa lahko pričakujemo v zahodni polovici države zvečer. Po nižinah bo večinoma rahlo deževalo. Počasi pa se razjasnjuje sinoptična situacija in natančnejša lega ciklona ob koncu tedna, pri čemer trenutni numerični izračuni ne nakazujejo izrazito večje količine padavin. V primerjavi z včerajšnjimi modelskimi rešitvami je središče ciklona pomaknjeno bolj proti jugu in rahlo proti vzhodu; ta premik pomeni verjetnejši hitrejši začetek padavinskega dogodka, pa tudi skrajšano trajanje njegovih intenzivnejših faz. Sicer se lahko še spremeni v naslednjih izračunih, kar smo že videli, vendar tranzicija ciklona gre iz zagona v zagon južneje.

V noči na soboto se bo meja sneženja spustila do nižin, v soboto zjutraj bo še oblačno z rahlim sneženjem, dopoldne bodo padavine večinoma ponehale, razen na jugovzhodu. Čez dan se bo od zahoda delno zjasnilo, in se proti večeru znova pooblačilo, na Primorskem bo zapihala šibka burja, najvišje temperature bodo med 0 °C in 5 °C, na Primorskem do 12 °C.

Animacija(klikni sliko), vdora višinske doline s polarnim zrakom nad območje Alp

V nedeljo bo na Primorskem večinoma sončno, drugod bo sprva pretežno oblačno, občasno bo rahlo snežilo, čez dan se bo ponekod jasnilo, na Primorskem bo pihala šibka do zmerna burja, najvišje temperature bodo med -3 °C do 2 °C, na Primorskem do 8 °C.

Skupna količina padavin je trenutno glede na prejšnje izračune precej skromna, vprašanje pa je če se bo trend južne tranzicije nadaljeval še naprej tudi toliko padavin ne bo padlo in bo lahko suho na koncu. Ker se bo hitro ohlajalo bo večina padavin padla v snegu.

Največ padavin bo verjetno padlo v vzhodni in južni polovici Slovenije

Temperaturni gradient bo zelo velik, na majhnem področju bodo velike razlike.

Obeta se velik temperaturni gradient

V ponedeljek bo pretežno oblačno, hladno in večinoma suho vreme, največ sončnega vremena bo na Primorskem, kjer bo pihala šibka do zmerna burja, najvišje temperature bodo med -3 °C in 0 °C, na Primorskem do 6 °C.

V naslednjem tednu bomo v polarni zračni masi, lahko pričakujemo več dni s temperaturami precej pod dolgoletnim povprečjem. Če bo jasnina in tam kjer bo snežna odeja bodo zelo mrzla tudi jutra.

V naslednjem tednu bodo temperature nekaj stopinj pod dolgoletnim povprečjem

Količina padavin pri nas bo odvisna od bližine sredozemskega ciklona. Za torek situacija še ni jasna, oba evropskega modela sta blizu krepitvi sneženja z juga. Včerajšnji 12Z evropskega modela je kazalo tako, danes gre južneje. Ima pa jutranji AIFS to možnost. Če se uresniči ta možnost, bi bilo to sneženje pri negativnih temperaturah, kar že dolgo ni bilo.