Se obeta v naslednjem tednu vrhunec letošnje zime?

3. januarja, 2026

Spremembe arktičnih ciklonov v toplejšem podnebju

Arktični cikloni so močni vremenski sistemi, ki se vrtijo okoli Arktike in vplivajo na vreme tako v polarnih regijah kot tudi v srednjih širinah. Ti cikloni prinašajo močne vetrove, visoke valove in obilne padavine, kar lahko povzroča ekstremne vremenske razmere, ki ogrožajo ladijski promet, obalne skupnosti in celo globalne vremenske vzorce. V zadnjih letih so opazovanja pokazala, da postajajo ti cikloni močnejši in dolgotrajnejši, kar je povezano s hitrim segrevanjem Arktike. Zdaj pa nova študija, objavljena v reviji npj Climate and Atmospheric Science, prinaša vpogled v to, kako se bo aktivnost teh ciklonov spremenila do konca 21. stoletja pod vplivom globalnega segrevanja. Avtorji Yue Chen, Yu Liang, Xianyao Chen in Haibo Bi iz kitajskih univerz so uporabili napredne klimatske modele iz projekta CMIP6 in scenarij SSP5-8.5, ki predvideva visoke emisije toplogrednih plinov, da bi napovedali prihodnje spremembe.

Študija temelji na primerjavi zgodovinskih podatkov iz reanalize ERA5, ki zajema obdobje od 1950 do 2014, s simulacijami modelov. Modeli CMIP6 so razdeljeni na tiste z visoko in nizko ločljivostjo, pri čemer višja ločljivost bolje zajema podrobnosti arktičnih ciklonov. V zgodovinskem obdobju modeli podcenjujejo število ciklonov, zlasti tistih, ki nastanejo lokalno v Arktiki, vendar višja ločljivost zmanjša te napake za približno 25 do 48 odstotkov. Na primer, v zimskem obdobju (od oktobra do marca) ERA5 kaže povprečno 347 ciklonov na sezono, od katerih je 58 odstotkov lokalnih, medtem ko modeli z nizko ločljivostjo podcenjujejo to število za 31 odstotkov. Podobno je v poletju (od aprila do septembra), kjer je povprečno 302 ciklonov, modeli pa spet podcenjujejo lokalno nastajanje. Kljub temu modeli dobro zajamejo prostorske vzorce, kot je koncentracija ciklonov v subpolarnem Severnem Atlantiku pozimi in v centralni Arktiki poleti.

Pogostost pojavljanja močnih ciklonov, ki se širijo v arktično regijo ali so lokalno ustvarjeni znotraj arktičnega območja (severno od 60°N) za zime od 1985/86 do 2020/21 in od 1950/51 do 1984/85. c prikazuje razlike med (a) in (b). D–F sta enaka kot (A–C), vendar za poletja od 1986 do 2021 in od 1950 do 1985. Pike v (d) in (f) kažejo, da so razlike statistično pomembne na ravni p < 0,10 z uporabo dvostranskega t-testa.

Prihodnje napovedi kažejo na splošni upad aktivnosti arktičnih ciklonov do leta 2100, vendar z izrazitimi sezonskimi in regionalnimi razlikami. Študija uporablja indeks aktivnosti ciklonov (CAI), ki združuje frekvenco, intenzivnost in trajanje, da bi dobili celovito sliko. V zimskem obdobju se pričakuje 6-odstotni upad gostote poti ciklonov severno od 60. stopinje severne širine, z največjim zmanjšanjem v subpolarnem Severnem Atlantiku (9 odstotkov) in nad Aljasko (11 odstotkov). Nasprotno pa se aktivnost poveča v Beringovem morju in severovzhodni Sibiriji (9 odstotkov). Te spremembe so posledica dveh glavnih dejavnikov: zmanjšanega lokalnega nastajanja ciklonov in sprememb v migraciji iz srednjih širin. Lokalno nastajanje se zmanjša predvsem zaradi oslabljene ciklonske nestabilnosti, ki je ključni mehanizem za rojstvo ciklonov. Ciklonska nestabilnost nastane zaradi temperaturnih razlik med toplim in hladnim zrakom, vendar arktično segrevanje zmanjšuje te gradienta, kar vodi do šibkejšega vertikalnega vetrovnega striženja in stabilnejše atmosfere. Na primer, v subpolarnem Severnem Atlantiku se rastna stopnja Eady (EGR), ki meri to nestabilnost, zmanjša za 0,06 dneva na minus prvo, kar neposredno vpliva na manj ciklonov.

V poletnem obdobju je upad manjši, približno 4-odstoten, vendar z izrazitim kontrastom med kopnim in oceanom. Nad severno Evrazijo in Aljasko se gostota poti zmanjša za 9 do 11 odstotkov, medtem ko se okoli Grenlandije poveča za 7 odstotkov. Tukaj je glavni vzrok zmanjšana migracija ciklonov iz srednjih širin, ki predstavlja 65 odstotkov upada, medtem ko lokalno nastajanje ostane podobno ali se celo poveča na nekaterih območjih, kot je Grenlandija. Poletni cikloni postajajo bolj odvisni od površinskih termalnih gradientov, kjer izguba morskega ledu povečuje nestabilnost blizu površja. Vendar pa veliki atmosferski tokovi, kot so jet stream in blokade, igrajo ključno vlogo pri usmerjanju teh sistemov. V prihodnosti se pričakuje reorganizacija teh tokov: v zimi se atlantske in pacifiške nevihtne poti premaknejo, kar vodi do manj ciklonov nad Aljasko in več nad Beringovim morjem, medtem ko poleti povišani geopotencialni višini okoli Arktike blokirajo vdor iz juga in usmerjajo ciklone vzdolž obale.

Arktični cikloni se bodo okrepili, ko se podnebje segreva

Te spremembe niso samo teoretične; imajo resne posledice za vremenske napovedi in človeške dejavnosti. Arktični cikloni vplivajo na transport toplote in vlage v polarnih regijah, kar lahko okrepi arktično ojačenje – proces, kjer se Arktika segreva hitreje kot preostali svet. To lahko vpliva na vremenske vzorce v Evropi in Severni Ameriki, kot so hladni izbruhi ali suše. Poleg tega se z zmanjšanjem morskega ledu odpira več ladijskih poti, kot je Severni morski prehod, vendar povečana aktivnost ciklonov v ključnih območjih, kot sta Beringov preliv in Bafinov zaliv, povečuje tveganja za ladje. Študija opozarja, da kljub splošnemu upadu lahko lokalni porasti intenzivnosti prinesejo več ekstremnih dogodkov, kar zahteva boljše modele za napovedovanje.

Da bi bolje razumeli te procese, so avtorji razčlenili prispevke lokalnega nastajanja in zunanje migracije. V zimi je 80 odstotkov upada posledica manj lokalnih ciklonov v subpolarnem Severnem Atlantiku, kar vpliva na centralno Arktiko. V poletju pa prevladuje zmanjšana migracija, kar zmanjšuje aktivnost na kontinentalnih robovih. Mehanizmi vključujejo oslabljeno ciklonsko nestabilnost zaradi zmanjšanih temperaturnih gradientov in spremembe v velikih atmosferskih tokovih, kot so povišane geopotencialne višine, ki delujejo kot ovire za ciklone. Na primer, v poletju se oblikuje pas povišanih višin okoli Arktike, ki blokira vdor iz srednjih širin in usmerja notranje sisteme proti zahodni Arktiki.

Študija tudi poudarja omejitve modelov CMIP6, ki podcenjujejo interakcije med morskim ledom in cikloni, kar lahko pomeni, da so napovedi konzervativne. Kljub temu ponuja dragocen okvir za razumevanje, kako se bodo cikloni spreminjali, in predlaga, da se prihodnje raziskave osredotočijo na procese, kot so tropopavzne vrtinci in sevanje. Zato lahko pričakujemo manj, a potencialno močnejše arktične nevihte, ki bodo vplivale na globalno vreme. V Evropi bi to lahko pomenilo manj hladnih izbruhov iz Arktike, vendar več nestabilnosti v poletju.

Standardizirani indeks energijsko osnovane ciklonske aktivnosti (EnCAI) za Arktiko (nad 60°N) od januarja 1950 do decembra 2021 za podatkovne zbirke NCEP-NCAR (zelena krivulja), ERA5 (modra krivulja) in JRA-55 (siva krivulja). Rdeča krivulja prikazuje več-podatkovno povprečje EnCAI. Rdeča prava črta je linearen trend povprečja EnCAI. Sivo senčenje označuje ±1,0 standardnega odklona glede na linearni trend.

V zaključku študija poudarja potrebo po boljših modelih z višjo ločljivostjo za natančnejše napovedi. Za nas, ki spremljamo vreme, je to opomin, da globalno segrevanje ne spreminja samo temperatur, ampak tudi dinamiko atmosfere, kar lahko prinese presenečenja v prihodnjih desetletjih.

December je bil nadpovprečno topel, suh in večinoma nadpovprečno osončen

Končal se je prvi zimski mesec december. V Ljubljani je bila povprečna temperatura 2,7 °C, kar je +1,2 °C nad dolgoletnim povprečjem 1991-2020. Če gledamo temperaturo v zadnjih 174 letih bi bil letošnji december na 29.mestu. Precej za 1868(povprečna +6), 1915, 1942, 1872, 1934 in 2000. V Celju pa je bil odklon +1,0 °C, na letališču Portorož +1,5 °C in na Kredarici kar +3,6 °C. Decembra 2015 je bila v visokogorju še precej topleje.

Temperaturni odklon v decembru 2025

Temperaturni odklon v Ljubljani med decembri 1851-2025

Temperaturne anomalije nad Evropo v decembru

Sonce razen v Ljubljani je bilo več od dolgoletnega povprečja. Največji odklon je bil na Kredarici in na letališču Portorož. V Portorožu je sonce sijalo 121 ur. V Ljubljani pa le 41 ur, kar znaša le 75% povprečja.

Največ sonca glede na povprečje je bilo v Portorožu in na Kredarici, sonce je sijalo 25% nad dolgoletnim povprečjem, v Celju 16%, v Ljubljani pa je sonce sijalo 75% povprečja.

Namočenost je bila povsod zelo nizka. Pa vseeno ne rekordno, marsikje je bil povsem suh december v zaporednih letih 2015 in 2016. Najmanj padavin glede na povprečje je bilo na Kredarici, kjer je bilo padavin le 15% glede na 1991-2020, na letališču Portorož 16% v Ljubljani pa 25% oziroma 26mm.

Padavinski odklon v analiziranih krajih glede na 1991-2020

Se obeta v naslednjem tednu vrhunec letošnje zime?

Preglejmo trenutno stanje v atmosferi z vidika stratosfersko-troposferske interakcije. V prvi polovici januarja opazimo izrazito segrevanje v zgornjem delu stratosfere nad Evrazijo, medtem ko se nad Severno Ameriko pojavlja sorazmerno ohlajanje. Ta asimetrija v vertikalni termični strukturi kaže na razvoj močne stratosferske motnje oz. segrevanja, ki lokalno oslabi ali blokira običajno ciklonalno cirkulacijo v stratosferi nad evrazijsko regijo.

V naslednjih dneh se bo nad Evrazijo močno segrevalo

Takšna sprememba v stratosferskih pogojih se preko vertikalne in horizontalne propagacije vplivov prenaša v troposfero ter povzroča nasproten odziv v nižjih plasteh atmosfere. Posledica opisanega razporeda je relativno segrevanje zračnih mas nad Severno Ameriko v spodnjih nivojih atmosfere, kar je v sorazmerju z ohlajanjem nad evropsko Sibirijo. Nad Evropo se zaradi tega vzdržuje ali celo okrepi vnos polarnega in arktičnega zraka, torej zelo hladnih zračnih mas, ki se oblikujejo nad Sibirijo in se posledično poglabljajo v srednjih geografskih širinah.

Temperaturne anomalije pri tleh kažejo na mrzlo vreme nad Evropo in pozitivne anomalije nad Kanado in vzhodnim delom ZDA

Na koncu izračuna malo po sredini januarja vidimo izrazit val 1 in zelo razpotegnjen polarni vrtinec, to pomeni da polarni vrtinec počasi izgublja tla pod nogami. To smo opazili že na ep fluxih, ki sem vam jih kazal v prejšnjih objavah, torej močno valovanje Rossbyevih valov iz troposfere proti stratosferi in upam si trditi, da letos posebej močan vrtinec ne bo, niti nikoli ni bil. Verjetno bomo v naslednjem tednu videli največjo zonalno hitrosti v letošnji zimi. Kot smo že pisali letos je qbo east, ki favorizira šibek polarni vrtinec.

Izrazit val 1 nad območjem Aljaske

Jutri se bo začela po zahodni strani Alp spuščati polarna zračna masa proti zahodnemu delu Sredozemlja. Nad severnim delom Sredozemlja se bo več dni obnavljal sekundarni ciklon, od jugozahoda bo k nam v višinah pritekal od jugozahoda zelo vlažen zrak, hkrati pa bo nad nami polarna zračna masa. Obeta se občasno sneženje pri negativnih temperaturah, razen na Primorskem.

Animacija(klikni sliko) spusta doline s polarnim zrakom nad severni del Sredozemlja in pomik proti vzhodu

Že danes zvečer se bo v višinah veter obrnil v jugozahodno smer, hkrati pa je vidna konvergenca nad Slovenijo, ki v kombinaciji s toplo advekcijo in vlago iz Jadrana lahko prinese nekoliko večjo količino padavin. Ker bo v višinah zrak mrzel bo rahlo snežilo v večjem delu Slovenije.

Predvidena količina padavin(vir imweather)

Jutri bo sprva oblačno, zlasti v vzhodni polovici bo zjutraj in dopoldne rahlo snežilo, čez dan se bo ponekod na zahodu in severu delno zjasnilo. Na Primorskem bo pihala šibka do zmerna burja, najvišje temperature bodo med -2 °C in 3 °C, na Primorskem do 9 °C.

Jutri se bo v severnih in zahodnih krajih marsikje delno zjasnilo. Situacija v naslednjem tednu je nekoliko drugačna, sedaj smo videli prodor iz Nemčije čez glavni greben v Alpah. V naslednjem tednu pa bo prodor po zahodni strani Alp do obal na severu Afrike, kot ste videli po animaciji. Prodor iz Francije nad Sredozemlje je nekoliko bolj predvidljiv kot opisani. Trend trenutno ni najboljši za ljubitelje snega, kajti iz izračuna v izračun ponovno spremljamo tranzicijo vse bolj južneje. Glavno dolino potiska vse bolj proti jugovzhodnemu delu Sredozemlja in sekundarni cikloni nastajajo bistveno južneje. Prva v seriji snežnih padavin v naslednjem tednu nas bo dosegla v ponedeljek popoldne, ko se bo rahlo sneženje od jugovzhoda okrepilo. V drugem delu noči pa oslabelo, a se proti jutru od jugozahoda ponovno okrepilo. V torek pričakujemo občasno rahlo sneženje, ki bo čez dan in popoldne večinoma ponehalo, najkasneje na jugovzhodu.

V ponedeljek bo večinoma oblačno, popoldne bo na jugovzhodu občasno rahlo snežilo, na Primorskem bo pihala šibka burja, najvišje temperature bodo med -3 °C in 0 °C, na Primorskem do 5 °C.

Eden najbolj optimističen za več padavin sta trenutno icon in AI evropskega modela. Snežno kumulativo nima smisla dajati, ker modeli računajo razmerje v milimetrih s centimetri v razmerju 1:1. Po iconu lahko pričakujemo tja do četrtka med 5 in 50mm padavin, kar lahko pri razmerju 1:1,5 prinese večjo količino snega.

V torek bo oblačno, zjutraj se bo sneženje od jugozahoda okrepilo in popoldne večinoma ponehalo, burja na Primorskem se bo okrepila, najvišje temperature bodo med -4 °C in -1 °C, na Primorskem do 3 °C.

Predvidena količina padavin do četrtka

V sredo bo oblačno, ponekod bo občasno naletaval sneg, na Primorskem bo pihala burja, najvišje temperature bodo med -4 °C in -1 °C, na Primorskem do 3 °C.

Ob koncu naslednjega tedna se bo nad Britanskim otočjem poglabljal ciklon z vremensko fronto, ki se bo bližal Alpam. Polarni zrak se bo umikal proti vzhodu. Najverjetneje nas v soboto čaka nova pošiljka padavin, v kakšnem agregatnem stanju pa bo bomo pa še videli, verjetno pa bo po nižinah deževalo.

V četrtek bo večinoma sončno z mrzlim in ponekod meglenim jutrom, najvišje temperature bodo med -3 °C in 0 °C, na Primorskem do 5 °C.

Poglabljanje ciklonskega območja nad Britanskim otočjem

V soboto je nova možnost za padavine

Druga januarska dekada v povprečju prinaša bolj atlantski tip vremena in večjo količino padavin, zlasti nad zahodno Slovenijo. Verjetno se bo po tej krajši zimski epizodi nekoliko otoplilo.