Letošnja sezona požarov na severni polobli je znova postavila v ospredje vrsto uničujočih dogodkov, ki so prizadeli obsežna območja, vključno s Kanado, kjer so občasno požari poslali oblake dima proti Evropi, ter Združene države Amerike in Evropo. Že spomladi in zgodaj poleti se je zaradi dolgotrajne suše zgodilo, da so obsežni predeli Združenega kraljestva doživeli resne posledice pomanjkanja vode. Pred mesecem pa so požari v Franciji in na Iberskem polotoku postali dominantna tema v medijih.
Posebno pozornost si zasluži Španija, kjer je letošnja sezona požarov potekala drugače kot običajno. Zima in pomlad sta bili razmeroma mokri, kar je upočasnilo začetek požarne sezone. Vse se je spremenilo z junijem, ko so državo prizadeli več zaporednih vročinskih valov. Po podatkih španskega meteorološkega urada je bil vročinski val, ki se je končal 18. avgusta, najintenzivnejši od sredine prejšnjega stoletja. Suho in vroče vreme z minimalnimi padavinami je izsušilo vegetacijo po vsej državi, kar je pripeljalo do tega, da so se požari pojavili v izjemno velikem številu. Gasilci so se soočili z velikimi težavami pri obvladovanju teh požarov. V samo nekaj tednih so kumulativne emisije ogljika iz požarov presegale doslej zabeležene letne najvišje vrednosti od začetka 21. stoletja. Pričakuje se, da bo sezona prinesla še več izrednih dogodkov.

Kumulativne emisije ogljika iz požarov v Španiji – letos so prikazane z rdečo barvo, povprečje v krepkem tisku in druga leta od leta 2003 s črtami
Da bi razumeli trenutno stanje, se moramo ozreti v preteklost na sezono požarov pred dvema letoma v Kanadi. Takrat je bilo uničenih več kot 15 milijonov hektarjev vegetacije, kar nam daje vpogled v obseg problematike, s katero se ubadamo tudi letos.
V času, ko mediji pogosto poročajo o grozljivih posledicah gozdnih požarov, je zanimivo, da dolgoročne analize kažejo na zmanjšanje obsega požarnih površin. Študije satelitskih meritev ugotavljajo, da se je od začetka 21. stoletja globalna površina, prizadeta zaradi požarov, zmanjšala za približno četrtino. Glavni razlog za to je sprememba rabe zemljišč, zlasti v Afriki. Tradicionalne kmetijske metode in pašništvo se tam preoblikujejo v bolj intenzivne oblike obdelave zemlje, kar zmanjšuje možnost nenadzorovanega širjenja ognja. Savanska območja se delijo na manjše fragmente, s čimer se upočasnjuje razširjanje požarov.
Kljub temu, ko govorimo o požarih, ni pomembno le, koliko zemljišč izgori, temveč tudi, kakšne posledice imajo ti požari na prebivalstvo. Čeprav so požari med letoma 2002 in 2021 prizadeli za 26 % manjše površine kot prej, se je število ljudi, ki so jim izpostavljeni, povečalo za 40 %. V tem obdobju so požari prizadeli kar 440 milijonov ljudi, kar je več kot prebivalstvo Evropske unije.
Govorimo lahko o neposrednih in posrednih vplivih naravnih požarov, kjer prvi vključujejo poškodbe in smrti, slednji pa dolgotrajne posledice, kot so zdravstvene težave zaradi onesnaženosti zraka. Naravni požari so med letoma 1990 in 2021 ubili najmanj 2.500 ljudi in poškodovali 10.500 oseb neposredno. Kljub temu so posredni učinki požarov še bolj uničujoči; onesnaženje zraka, ki ga povzročajo požari, je odgovorno za več kot milijon in pol smrtnih primerov po celem svetu letno.

Kumulativno število ljudi, izpostavljenih požarom za obdobje 2002-2021 v posameznih državah sveta (K = tisoč, M = milijon ljudi) in odstotni delež znotraj posameznih celin (tortni grafikon levo)
Poleg takojšnjih učinkov podnebne spremembe še naprej vplivajo na požarno aktivnost. Med letoma 1979 in 2022 se je število dni z izredno veliko nevarnostjo požarov povečalo za 54 % na svetovni ravni, zaradi česar se požarna sezona podaljšuje, požari pa postajajo vse bolj pogosti tudi ponoči. Podnebne razmere, ki vključujejo visoke temperature, dolgotrajne suše in močne vetrove, omogočajo hitro širjenje požarov, ki so dovolj siloviti, da uničujejo naselja in infrastrukturo, tudi če ne pokrijejo velikih zemljišč.
Tipičen primer so prebivalci Kalifornije, kjer je koncentracija prebivalstva v požarnih območjih izjemno visoka. Kljub temu, da Kalifornija predstavlja le 15 % območij, prizadetih zaradi požarov v celotni ZDA, predstavlja kar 70 % prebivalstva, ki je izpostavljeno tej naravni nesreči.

Kumulativna površina požganih tal za obdobje 2002–2021 v posameznih državah sveta (K = tisoč, M = milijon kvadratnih kilometrov) in odstotni delež znotraj posameznih celin (tortni diagram na levi)
Čeprav se pozornost medijev pogosto usmerja na požare v ZDA, Avstraliji ali Sredozemlju, kjer dejansko živi manj kot 2,5 % vseh ljudi, ki jim grozijo požari, je dejstvo, da kar 85 % vseh ljudi, izpostavljenih požarom, živi v Afriki. Samo v petih državah — Demokratični republiki Kongo, Južnem Sudanu, Mozambiku, Zambiji in Angoli— je koncentrirana polovica ogroženega prebivalstva. Kljub ugodnim padavinam, ki omogočajo bujno vegetacijo, so te države občasno hudo prizadete zaradi suš, kar vodi k pogostim požarom.
V različnem delu sveta so vzroki za povečanje ogroženega prebivalstva različni. V Afriki so povzročitelji predvsem širjenje kmetijstva in s tem povezana migracija na požarno bolj občutljiva območja. V Severni Ameriki so za povečano tveganje odgovorni podnebni ekstremi, Južna Amerika se bori z vse pogostejšimi sušami, v Aziji pa je problem povečanje prebivalstva na rizičnih območjih.
Na drugi strani so v Evropi in Oceaniji kljub splošni rasti prebivalstva število tistih, izpostavljenih požarom, zmanjšujejo predvsem selitve v urbana središča.
Dejansko stanje, kjer imamo manjše površine, ki jih prizadenejo požari, vendar več ljudi, katerih življenje je ogroženo, imenujemo ‘globalni paradoks požarov’. Ta paradoks se bo še naprej poglabljal, zato je ključno, da problemi kombinirajo preventivo in prilagajanje. To vključuje aktivno upravljanje krajine, kot je kontrolirano sežiganje, odstranjevanje odvečne biomase, ter gradnja in načrtovanje naselij v skladu s tveganji požarov. Ključno je tudi povečanje ozaveščenosti javnosti o tveganjih in postopkih v primeru požara.
Strategije morajo biti prilagojene lokalnim razmeram, saj se vzroki in tveganja za požare močno razlikujejo po svetu. Tako bo mogoče učinkovito preprečevati tragedije in minimizirati škodo.
Vremensko dogajanje v prihajajočih dneh bo v veliki meri krojilo vpliv višinskih motenj, ki jih bo zaznamoval vdor hladnega zraka. Te motnje bodo povzročile spremembe v atmosferi, ki jih bo čutiti na različnih nivojih.
Jutri bo sprva pretežno oblačno, na vzhodu je možen rahel dež, čez dan in popoldne se bo oblačnost ponekod trgala, nastalo bo še nekaj ploh. Pihal bo vzhodni veter, na Primorskem šibka burja, najvišje temperature bodo med 15 °C in 20 °C, na Primorskem do 23 °C.
Prva višinska motnja, ki se trenutno nahaja nad zahodnimi Alpami, se pomika proti severnemu delu Sredozemlja. Pričakuje se, da bo že jutri dosegla osrednjo Italijo. Premikanje te motnje bo vplivalo na dinamiko atmosferskih tokov in bo prineslo določene spremembe v vremenskih razmerah južno od Alp. Na vreme pri nas bistveno ne bo vplival, prinesla bo jutri nekaj rahlih padavin zlasti na vzhodu Slovenije.
Druga pomembna višinska motnja se razvija v zahodnem delu Rusije. Ta zračni sistem se premika proti Balkanu in prinaša še hladnejši zrak, ki bo začel vplivati na naše vreme ob prihodu z vzhoda. Zaradi tega bo zračna masa postala nekoliko hladnejša, kar bo še izraziteje čutiti v drugi polovici naslednjega tedna.
V ponedeljek bo deloma sončno z občasno spremenljivo oblačnostjo, na severu lahko nastane kakšna ploha, pihal bo šibak vzhodni veter, najvišje temperature bodo med 12 °C do 17 °C, na Primorskem do 21 °C.
V drugi polovici prihodnjega tedna se pričakuje, da bo najhladnejši zrak dosegel naše območje, ko se bo višinski ciklon pomikal čez Jadransko morje. Ta ciklon se bo tudi okrepil nad južno Italijo oziroma nad jugovzhodnim delom Sredozemlja. Ta proces bo ključen za oblikovanje hladnih vremenskih razmer, ki bodo vplivale na širše območje.
V torek bo deloma sončno z občasno spremenljivo oblačnostjo, na severu lahko nastane kakšna ploha, pihal bo šibak vzhodni veter, najvišje temperature bodo med 12 °C do 17 °C, na Primorskem do 20 °C.

Animacija(klikni sliko) pomika višinske doline čez Jadran in okrepitev nad jugovzhodnim delom Sredozemlja(vir weatherbell)

Najhladnejši zrak bo nad nami v petek, ko se bo temperatura večinoma spustila tja do -2 °C ali celo -3 °C na 850mb.
Eden glavnih vplivov teh sprememb bo povečanje gradienta zračnega tlaka. Na majhnem geografskem območju bo prišlo do velike razlike v zračnem pritisku, kar bo povzročilo vetrovne razmere. Posledično bo na našem območju z vzhoda pritekal razmeroma hladen in suh zrak, kar bo še dodatno vplivalo na vremensko sliko.
V sredo bo deloma sončno z občasno spremenljivo oblačnostjo, ponekod lahko nastane kakšna ploha, pihal bo vzhodni veter, na Primorskem bo pihala šibka burja, najvišje temperature bodo med 11 °C do 16 °C, na Primorskem do 21 °C.

Najmočnejši sunki severovzhodnega vetra bodo predvidoma v četrtek in petek, ko bodo sunki burje dosegli hitrost več kot 100km/h
V četrtek bo deloma sončno z občasno spremenljivo oblačnostjo, ponekod bodo nastajale krajevne plohe, pihal bo severovzhodni veter, na Primorskem šibka do zmerna burja, najvišje temperature bodo med 9 °C do 14 °C, na Primorskem do 19 °C.
Treba tudi poudariti da sta tako ecmwf in aifs ob zadnjem zapisu imeli višinsko jedro tudi nad severnim delom Atlantika in spust proti območju Alp, kar bi spremenilo situacijo predvsem z več padavinami, ki bi jih prinesel jugozahodni zračni tok. Ker pa bomo po trenutnih napovedih imeli opraviti z dolino, ki se bo razvijala ob obrobju vzhodnega toka in nas dejansko ne bo prešla, se bo vremenska situacija odigrala nekoliko drugače. Zaradi tega bo na našem območju precej manj padavin, kot bi jih lahko pričakovali ob scenariju z jugozahodnim zračnim tokom.
Tako se trenutno zdi, da bo vpliv vzhodnih zračnih tokov prevladujoč, kar pomeni, da bo prišlo do manjše količine padavin, ker zgoraj omenjene višinske motnje ne bodo neposredno vplivale na nas.
Ker bo AAM tja do polovice oktobra še naprej negativen to pomeni običajno oslabitev globalnega zonalnega toka, kar vodi do šibkejših zahodnih vetrov in večje meridionalnosti cirkulacije(sever-jug). To pogosto prinaša pogostejše dolgotrajne visokotlačne sisteme ali blokade nad severnim Atlantikom ali Evropo, kar povzroča dolga obdobja suhega in stabilnega vremena.
Analiza evropskih skupinskih izračunov za prvo dekado oktobra kaže na dve izraziti območji visokega zračnega pritiska. Prva izmed teh se oblikuje nad območjem Skandinavije in Karskega morja, druga pa nad severnim delom Atlantika, oz. dvignjen azorski anticiklon.
Ta postavitev visokotlačnih območij ustvarja pogoje za prost pretok ciklonskih območij, ki se bodo razvijala nad severnim delom Atlantika. Ti cikloni bodo imeli odprto pot proti jugovzhodni Evropi in bi lahko marginalno vplivali na našo vremensko situacijo, odvisno od njihove poti in intenzitete.
V takšnih razmerah bomo verjetno ostali pod vplivom severnih vetrov. Ti vetrovi bodo imeli ključen vpliv na temperaturne pogoje, kar pomeni, da se v prvi dekadi oktobra pričakujejo temperature, ki ne bodo bistveno odstopale od dolgoletnega povprečja za obdobje 1991-2020. Lahko pa bodo rahlo nižje, kar je značilno za situacije z zmernim vplivom severnih zračnih tokov.