Dinamično vreme: Toplejši začetek tedna z novo vremensko motnjo, snežilo bo v alpskih dolinah

Kanadsko stratosfersko segrevanje: Lokalizirani vpliv na Severno Ameriko in možnosti za Evropo v prihodnosti

Danes se zdi malo verjetno da bi kanadsko segrevanje prešlo v veliko stratosfersko segrevanje oz. t.i. ssw. Namesto jasne zonalne inverzije ter močne refleksije Rossbyjevih valov imajo zgodnja kanadska segrevanja pogosteje značaj premika ali raztezanja polarnega vrtinca. V takšnih primerih energija in impulz, ki ju prinašajo planetarni valovi v stratosfero, pogosto ostaneta delno ne odražena, kar vodi v lateralne premike in raztegovanje vrtinca namesto v popolno preobrazbo vertikalnega vetrovnega profila. Sedaj poteka močan vertikalni prenos toplote in momenta proti polu, ki izhaja iz območja Tihega oceana; ta dinamika je posledica propagacije in amplifikacije Rossbyjevih valov skozi troposfero v stratosferski pritok, vendar pa je njen glavni učinek usmerjen v Severno Ameriko, medtem ko ima Evropo znatno manj direkten vpliv. Takšna razporeditev odgovarja značilnostim faze 7 v globalnem valovnem vzorcu, kjer je valovna aktivnost skoncentrirana tako, da krepi vpliv nad zahodno poloblo in Severno Ameriko, Evrazija pa ostaja relativno manj prizadeta.

Tipično za La Nino je da naredi dogodke počasnejše, po ecmwf ext bomo v fazi 7 kar 20 dni

Za to, da bi trenutni kanadski dogodek povzročil pomembne posledice tudi nad Evropo ali sprožil nadaljnje stratosfersko segrevanje, mora najprej priti do razrešitve oziroma ugasnitve tekočega kanadskega segrevanja; dokler ta prestrukturiran vrtinec vztraja, ostaja valovna aktivnost lokalizirana in preprečuje širšo reorganizacijo stratosferske cirkulacije. Nadaljnji ključni pogoj je prehod v prostorsko in časovno konfiguracijo valov, ki bi podprla daljšo fazo 7 ali prehod v fazo 8/1. Vstop v 8/1 fazo bi lahko pomagal ponovno vzpostaviti optimalen vertikalni gradient tlaka med polom in ekvatorjem, kar bi povečalo verjetnost močnejšega vertikalnega prenosa impulza nad Atlantikom in Evropo ter posledično povečalo možnost novega stratosferskega segrevanja ali bistvenega prestrukturiranja polarnega vrtinca. Bomo videli v nadaljevanju predvsem kaj bo pokazala valovna aktivnost in EP-flux, saj bodo ravno spremembe v prostorskem in časovnem faziranju valov odločale, ali bo druga dekada decembra prinesla izrazitejše stratosferske in troposferske posledice tudi nad Evropo.

Če analiziram EP flux za začetek decembra govori točno o zgoraj napisanem in kaže direktno posledico kanadskega segrevanja z zelo močnim in ozkim curkom iz troposfere  v stratosfero med 40N in 60N, ki prihaja skoraj iz izključno iz območja vzhodnega Pacifika oz. Severne Amerike(tipično za MJO fazo 7 in 8). V višji stratosferi (nad 5 hPa) se ta curek že močno širi in konvergira proti polu, to kaže na raztezanje vrtinca. Nad 10–1 hPa je vidna izrazita divergenca navzven (puščice gredo ven iz pola), to je znak, da se polarni vrtinec še dodatno razteguje in slabi, a še ni v fazi kolapsa. Najbolj pomemben podatek za Evropo: med 0–30 E (torej nad Atlantikom in Evrazijo) je vertikalni EP-flux skoraj ničen ali celo rahlo negativen v nižji stratosferi. To pomeni, da valovna aktivnost še vedno skoraj v celoti obide naš sektor. Evropa ostaja v “dead zone” za stratosferski vpliv. V troposferi (200–400 hPa) je vidno rahlo navzgor usmerjeno področje tudi nad zahodno Evropo, ampak je šibko in ne doseže višje od 50 hPa in je premalo za resen stratosferski vpliv.

Eliassen-Palmov tok

Hitrost zonalnega vetra na višini 10mb

Naslednji ključni trenutek bo okoli 28.–30. novembra, ko se pričakuje vrh tega dogodka. Če se takrat curek hitro sesuje in se hkrati nad Grenlandijo ali Skandinavijo začne nova, širša valovna aktivnost (kar zaenkrat kažejo samo posamezni člani ECMWF-ENS), se lahko slika v 7–10 dneh povsem obrne. Zaenkrat pa vse še vedno teče po scenariju “lokaliziranega kanadskega dogodka brez širšega evropskega učinka”. Prva dekada decembra bo po vsej verjetnosti bolj blaga in dokaj zonalna nad Srednjo Evropo.

Povprečne anomalije geopotencialnih višin v prvem “decembrskem” tednu nad severno hemisfero

Temperaturne anomalije kažejo hladnejše vreme na območju Kanade in ZDA, nad Evropo pozitivne, pri nas pa so blizu povprečja v nižinskem svetu zaradi posledice temperaturnega obrata

Dinamično vreme: Toplejši začetek tedna z novo vremensko motnjo, snežilo bo v alpskih dolinah

Pred nami je novo pestro vremensko dogajanje, ki ga v naslednjih dneh prinesla globoka višinska ciklonska aktivnost nad Srednjo Evropo in Alpami. Danes se rahle do zmerne padavine v obliki sneženja pojavljajo večinoma na jugovzhodnem delu Slovenije. (Kočevska, Bela krajina, Dolenjska) Nad 600m je snežna odeja debela nekaj centimetrov. Na Primorskem burja postopno slabi  in bo do večera prešla v šibko do zmerno. S postopnim pomikom te motnje proti Balkanu se bo od zahoda postopno jasnilo, veter bo povsod ponehal. Zaradi močne radiacijske izgube in mirnega vremena se pričakuje izrazito ohlajanje: v večini nižin, v alpskih dolinah ter na tradicionalnih mraziščih (npr. Babno polje, Bloška planota) okoli –10 °C ali nekoliko nižje. Po kotlinah in dolinah se bo pojavila megla ali nizka oblačnost.

Jutranje temperature bodo povsod razen na Primorskem večinoma pod ničlo(vir imweather)

Jutri bo pretežno jasno z jutranjo meglo po nižinah, nekaj oblačnosti bo zjutraj in dopoldne še na severovzhodu. Proti večeru se bo na Notranjskem in Primorskem oblačnost od jugozahoda povečala, ponekod bo zapihal jugozahodni veter, ki se bo v noči na ponedeljek krepil. Najvišje temperature bodo med -2 °C in 3 °C, na Primorskem do 9 °C.

Jutri bo večinoma sončno, popoldne pa bo ponekod že zapihal jugozahodni veter, ki bo znanilec poslabšanja vremena, ki sledi v noči na ponedeljek.

Animacija(klikni sliko) vdora višinskega ciklona nad območje Alp(vir weatherbell)

V noči na ponedeljek se bo po vsej atmosferi krepil jugozahodni veter, zato bo jutro v krajih z okrepljenim vetrom razmeroma toplo, na zahodu bodo že padavine, ki se bodo dopoldne in čez dan razšrile tudi nad osrednjo Slovenijo. Zaradi fenskega učinka bo na vzhodu dežja malo. Ponedeljek bo precej toplejši od nedelje. Saj se bodo temperature gibale na fenskem vzhodu blizu +10 °C, meja sneženja se bo dvignila na okoli 1500m.

V ponedeljek bo oblačno, zjutraj in dopoldne bodo padavine od jugozahoda zajele večji del Slovenije, na vzhodu bo padavin malo, meja sneženja se bo dvignila do okoli 1500m, v zgornjesavski dolini lahko sneži do dolin. Pihal bo jugozahodni veter, ob morju jugo, najvišje temperature bodo na severozahodu okoli 1 °C, drugod med 3 °C in 8 °C, ob morju do 13 °C.

Temperature v ponedeljek bodo do +10 °C ponekod na vzhodu

V torek bo oblačno, občasno bo deževalo, v zgornjesavski dolina bo v glavnem snežilo, meja sneženja se bo spuščala, najvišje temperature bodo na severozahodu okoli 0 °C, drugod med 3 °C in 8 °C, na Primorskem od 10 °C.

Kot je videti po temperaturah bi zlasti v alpskih dolinah severozahodne Slovenije lahko snežilo do dolin. V noči na torek nas bo dosegla vremenska fronta, od severovzhoda bo začel pritekati v višinah nekoliko hladnejši zrak, padavine se bodo razširile nad vso Slovenijo, meja sneženja se bo spuščala, kam je težko reči. V Zgornjesavski dolini bo snežilo, tam lahko pričakujejo večjo količino snega, drugod po nižinah snežne odeje ne pričakujem. Do srede bo največ padavin padlo v zahodni polovici Slovenije, lahko tudi več kot 150mm, drugod med 30-70mm.

V Zgornjesavski dolini bo snežilo, drugod po nižinah večinoma deževalo

Največ padavin pričakujemo v zahodni Sloveniji

V sredo bo večinoma sončno z jutranjo in dopoldansko meglo po nižinah, ponekod bo pihal severovzhodni veter, na Primorskem šibka do zmerna burja, najvišje temperature bodo na severozahodu okoli 0 °C, drugod med 3 °C in 8 °C, na Primorskem do 13 °C.

Od srede naprej se bo nad območjem Alp prehodno okrepilo območje visokega zračnega pritiska. Prevladovalo bo večinoma sončno vreme z meglenimi jutri, ki se pojavljala tudi v dopoldanskem času.

Od srede naprej bomo v polju enakomernega do visokega zračnega pritiska

V četrtek bo večinoma sončno in hladneje z jutranjo meglo po nižinah, krepil se bo severovzhodni veter, na Primorskem bo pihala burja, najvišje temperature bodo med 0 °C in 5 °C, na Primorskem do 10 °C.

Nato bo po vsej verjetnosti območje visokega zračnega pritiska nad območjem Alp postopno slabelo, od severozahoda se nam bo bližala vremenska motnja, njen vpliv pa bo največji ob koncu naslednjega tedna.

Konec prihodnjega tedna nas najverjetneje čaka nova vremenska motnja

Po skupinskem izračunu AIFS se možnost za padavine poveča ob koncu naslednjega tedna

Podobno vidi ecmwf