MJO in AAM nakazujeta podaljšanje hladnejšega vzorca v prvi polovici oktobra

1. oktobra, 2025

September je bil nadpovprečno topel, na državni ravni nadpovprečno namočen in s premalo sonca

Končal se je prvi jesenski mesec september. V Ljubljani je bila povprečna temperatura +18,1 °C, kar je +1,9 °C več od dolgoletnega povprečja 1991-2020. V Ljubljani je bil peti najtoplejši od začetka meritev skupaj s septembrom leta 1932 in 1999. Na Kredarici in v Celju je bil odklon podoben in je znašal +2,0 °C in +1,9 °C. Manjši odklon je bil na letališču Portorož in je znašal +1,1 °C.

Temperaturni odklon v septembru 2025

Temperaturni odklon v Ljubljani med septembri 1851-2025

Temperaturne anomalije nad Evropo v septembru

V glavnem je bila osončenost pod povprečjem, sonca je bila manj kot običajno. Edino na letališču Portorož je bila v skladu z dolgoletnim povprečjem 1991-2020.

Najmanj sonca glede na povprečje je bilo na Kredarici, sonce je sijalo le 78% povprečja, v Ljubljani 82% in v Celju 88% dolgoletnega povprečja

September je bil spet najbolj namočen podobno kot avgust v zahodni Sloveniji, na letališču Portorož je padlo 163mm padavin(avgusta 155mm), kar je 34% več kot običajno. Na Kredarici in v Celju je bila namočenost normalna, saj je padlo 95% padavin. V Ljubljani je bil primanjkljaj nekoliko večji in je znašal 75% padavin glede na 1991-2020.

Padavinski odklon v analiziranih krajih glede na 1991-2020

MJO in AAM nakazujeta podaljšanje hladnejšega vzorca v prvi polovici oktobra

V teh dneh poteka prenos zelo hladnega zraka iz Rusije proti vzhodni Evropi in Balkanu. Največje temperaturne anomalije bodo nastale na Balkanu, kjer bo ponekod več kot 20 stopinj hladnejše od dolgoletnega povprečja. Jutri in v petek bo padla tudi večja količina padavin, lokalno verjetno čez 150mm v 48 urah.

Predvidena vsota padavin na Balkanu v četrtek in petek(vir weatherbell)

V gorah bo nad okoli 1000m snežilo. Na višjih nadmorskih višinah pade lahko več kot pol metra snega, kar je na Balkanu redko na začetku oktobra.

Jutri bo deloma sončno z nekaj spremenljive oblačnosti, pihal bo severovzhodni veter, na Primorskem šibka do zmerna burja, najvišje temperature bodo med 10 °C in 14 °C, na Primorskem do 19 °C.

V petek bo največje odstopanje od dolgoletnega povprečja 1991-2020

V petek bo sončno in še nekoliko hladneje, severovzhodni veter bo čez dan oslabel, na Primorskem bo pihala šibka burja, najvišje temperature bodo med 9 °C in 13 °C, na Primorskem do 17 °C.

Pri nas bodo predvsem zelo sveža jutra, verjetno bo najbolj sveže sobotno, ko bo severni veter oslabel. V soboto bodo temperature zjutraj v večjem delu Slovenije le malo nad 0 °C, ponekod bo možna tudi slana. Tudi ob morju bo za ta letni čas hladno, saj bo večinoma pod 10 °C.

Predvidene temperature v soboto zjutraj(vir imweather)

V soboto bo sprva večinoma sončno z mrzlim jutrom, čez dan bo ponekod zapihal jugozahodni veter, oblačnost bo od zahoda postopno naraščala, najvišje temperature bodo med 13 °C in 18 °C.

Dnevi bodo v prihodnjih dneh večinoma sončni in ob splošnih atmosferskih razmerah razmeroma hladni, s postopnim dnevnim segrevanjem le do zmernih vrednosti. Stabilnost vremenskega polja bo vztrajala do sobote, ko bo od severozahoda proti našemu območju začel pritekati atlantski vremenski frontni sistem. Po trenutnih ocenah bo frontalni prehod najbolj verjeten med nočjo in jutrom v nedeljo, pri čemer lahko natančen čas in hitrost frontnega premika še variirata med posameznimi numeričnimi modeli.

Animacija(klikni sliko) prehoda atlantskega frontnega sistema

V nedeljo bo oblačno, občasno bo deževalo, čez dan bodo padavine postopno ponehale, pogosteje na zahodu, na Primorskem bo zapihala šibka burja, najvišje temperature bodo med 10 °C in 15 °C, na Primorskem do 18 °C.

Analize večjih operativnih izračunov so skozi zadnje cikle nakazovale spremembe v poteku in intenziteti fronte; kljub temu pa agregirani skupinski izračuni dosledno ohranjajo možnost frontalnega prehoda, zato ga v ocenah upoštevamo kot verjeten scenarij. Najpomembnejša negotovost ostaja količina padavin ob prehodu — nekateri člani modelov napovedujejo bolj razpršeno in šibko padavinsko območje, drugi pa lokalno močnejše padavine. Zaradi teh divergenc je verjetnost vztrajanja lepega vremena do sobote visoka, medtem ko so protokoli za ocenitev padavin ob sami fronti še vedno predmet nadaljnjih posodobitev.

V ponedeljek bo večinoma sončno s svežim in meglenim jutrom, najvišje temperature bodo med 13 °C in 18 °C, na Primorskem do 21 °C.

Po skupinskem izračunu AIFS nas čaka nekaj prehod vremenske fronte ob koncu tedna

Podobno kaže tudi ecmwf

Dodatno zapletata situacijo dva tropska sistema — imenovana Humberto in Imelda — ki sta trenutno intenzivna (ocenjeno na stopnjo orkanskega sistema 1. kategorije) in kažeta smer proti vzhodnim delom atlantskega bazena oz. Evropi. Njun dinamični in termosferski vpliv lahko preko sprememb v amplitudah zahodnih vetrov in položaja višinskih grebenov privede do zajetnejših odstopanj v evropskih sinoptičnih razmerah. Zaradi takšnih medsebojnih interakcij atmosferskih sistemov bodo izračuni v naslednjih ciklih verjetno še naprej prikazovali povečano razpršenost scenarijev — to pomeni, da so napovedi za konec tedna še razmeroma nezanesljive.

Humberto in Imelda nad severozahodnim delom Atlantika

MJO je tropski intrasezonski pojav, ki ga sestavlja val konvekcije, premikajoč se ob ekvatorju in moduliran v ciklih približno 30–60 dni. Običajno se MJO premika vzhodno, vendar zahodna dominanta predstavlja redko in dinamično situacijo. Zahodna ali retrogradna premikajoča se MJO poveča konvekcijo nad zahodnim Indo‑Tihem ali vzhodnim Indijskim oceanom, kar spremeni tropsko porazdelitev vrtinčnosti in posredno sproži valovne odzive, ki lahko napredujejo proti visokim širinam. Če ti tropski vplivi vztrajajo, lahko sčasoma vplivajo na spremenjene tokove v srednjih širinah in prispevajo k premikom NAO indeksa.

Zahodna ali retrogradna premikajoča se Madden–Julian oscilacija (MJO), v katerem se običajno vzhodno potujoči val konvekcije MJO pomika v zahodni smeri.

AAM je agregatni kazalnik porazdelitve vrtilnosti v atmosferi in reflektira, koliko “vrtilnega momenta” nosi atmosferski sistem. Hitri in močni premiki v tropski konvekciji lahko privedejo do znatnega prenosa vrtilnosti in posledično do padcev AAM. Ko AAM znatno pade, se zmanjša skupna podpora zonalnemu toku in se poveča verjetnost premika proti bolj meridionalnemu toku, z večjo pogostostjo blokad in globokih vdihov hladnega zraka. Časovni zamik med tropskim impulzom in odzivom AAM je pogosto večtedenski, zato je natančna usklajenost ključni dejavnik pri oceni, ali bodo ti signali delovali konstruktivno in povzročili izrazit prehod v drugačno cirkulacijsko stanje.

AAM indeks bo izrazito negativen v prvi polovici oktobra

Ta dva parametra nakazujeta da vsaj v prvi polovici oktobra ni pričakovati znatno toplejšega vremena oz. indijanskega vremena, ki je bil v zadnjih oktobrih značilen za to obdobje, ampak bolj meridionalni tip vremena. Trenutni kazalniki kažejo na dva izrazita grebena do prve polovice oktorbra, prvega nad severnim delom Atlantika in drugega nad Karskim morjem. Ob taki sinoptični situaciji se pričakuje bolj suh in razmeroma hladen tip vremena nad območjem Srednje Evrope.