Pomlad 2025: Nevtralna ENSO faza, zgodnji monsuni v Indiji in segreto Sredozemlje poganjajo vremensko kolo kontrastov

Do meteorološke pomladi je le še nekaj dni, poglejmo si, kakšno pomlad si lahko obetamo v globalnem merilu in v Sloveniji. “La Nina”(hladna faza ENSO) je v zadnjem tednu obrnila na območju 3.4 Tihega oceana v nevtralno stanje, kar bo ključno zaznamovalo vremenske vzorce v Evropi in Sloveniji. Prehod iz “La Niñe” v nevtralno fazo prinaša zmanjšano intenzivnost pasatov v tropih, kar posredno vpliva na curek(jet stream) nad Evropo – pričakujemo večjo frekvenco blokad (visokotlačnih sistemov) in nenadnih sprememb med toplimi in hladnimi obdobji. Za Evropo to pomeni, da bo zahodni del (Velika Britanija, Francija) doživel vlažnejše razmere zaradi aktivnih atlantskih ciklonov, medtem ko bo južna Evropa (Španija, Italija), bolj suha. V Sloveniji bo prehod La Niña v nevtralno fazo okrepil kontrast med hladnim začetkom pomladi (marec) in hitrim segrevanjem aprila. Zaradi vztrajajočega segrevanja Sredozemlja (SST anomalije +1,5 °C) bo jugozahodna Slovenija (Primorska, Notranjska) lahko izpostavljena močnim aprilskim nevihtam s padavinami, medtem ko bo vzhod (Prekmurje, Štajerska) zaradi blokiranega anticiklona nad Vzhodno Evropo sušnejši.

Za marec je po evropskem modelu videti velik padavinski kontrast med zahodno in vzhodno polovico Evrope(vir weatherbell)

Globalno bo nevtralna ENSO faza spodbudila zgodnje monsunske deževje v Indiji, kar bo lahko preko telekonekcij okrepilo anticiklone nad Sredozemljem in posledično zmanjšalo padavine na Balkanu. Ko monsunska konvekcija dvigne vlažen zrak nad Indijo, sproži Rossbyjeve valove v jet streamu, ki potujejo proti zahodu in spremenijo vzorce tlaka nad Evropo. To se kaže v krepitvi visokotlačnih sistemov (npr. nad Sredozemljem), ki blokirajo vlažne atlantske ciklonske sisteme in prinašajo suše v južno in srednjo Evropo. Poleg tega monsun pospeši Hadleyjevo celico, zaradi česar se zrak spušča v subtropskih predelih, kar dodatno krepi visok tlak. Primeri iz leta 2022 kažejo, da aktivni monsuni v Indiji povzročajo trajnejše afriške anticiklone nad Evropo, kar vodi v rekordne temperature in pomanjkanje padavin.

Začetek monsuna v Aziji, povprečni datum začetka poletnega monsuna v različnih regijah Azije

Za Severno Ameriko pomeni nevtralna ENSO zmernejše pomladansko vreme (manj ekstremov), medtem ko bo vzhodna Afrika zaradi pozitivne faze Indijskega oceanskega dipola (IOD) še naprej v sušnem ciklu – sproži prenašanje puščavskega peska iz Sahare v južno Evropo. V Sloveniji bo poseben izziv kmetijstvo: zgodnje cvetenje sadja (3 tedne prej kot običajno) v kombinaciji z možnimi zmrzalmi marca ogroža pridelke, povečana količina spomladanskih padavin pa zahteva učinkovitejše upravljanje z vodo (protipoplavni sistemi, zajezitve). Pomlad 2025 bo tudi zaradi podnebnih sprememb izpostavila povečano nestabilnost: temperature bodo v povprečju 1,3 °C nad povprečjem, padavinske ekstreme pa pričakujemo v obliki kratkih, a intenzivnih nalivov (do 50 mm v 2 urah). Ključni dejavniki za nepredvidljivo napoved: razvoj Arktične oscilacije (AO) – če bo negativna, bo vzhodna Evropa in Slovenija doživela hladne valove aprila – in nadaljevanje tople faze AMO, ki podpira močne atlantske nevihte.

Pomlad 2018 je najbližji analog (hladni začetek, hitro segrevanje in rekordno topel april), vendar bo 2025 verjetno toplejša (+1,3 °C nad povprečjem), z verjetno več padavinskimi ekstremi. Sezonske napovedi so še vedno manj zanesljive, globalni modeli slabo zajamejo lokalne vremenske vplive. Segrevanje oceanov in Arktike spreminja »pravila igre«- zgodovinski vzorci niso več popolnoma uporabni.

April 2018 je bil najtoplejši nad Srednjo Evropo v zgodovini meritev

La Nina za začetnike: Kako razglasiti hlajenje, ki ga ni

Leta 2024 so svetovni mediji in podnebne agencije, vključno z NOAA, začeli širiti zgodbo o “zgodovinski La Niñi”, ki naj bi prinesla ekstremno vreme, od suš do rekordno hladnih zim. Temeljila je na napovedih modela CFSv2, ki je obetal hlajenje površinskih voda v tropskem Pacifiku do -1,5°C. A danes, ko so dejanski podatki na voljo, je jasno: La Niña se ni zgodila. Po merilih Oceanic Niño Index (ONI), ki zahtevajo 5 zaporednih 3-mesečnih obdobij s temperaturo v območju Niño-3.4 pod -0,5°C, je bilo doseženo le eno takšno obdobje (december-januar-februar pri -0,53°C), nato pa se je ocean hitro segrel. To lahko pojasni, zakaj vplivi na podnebje (npr. odziv MJO) niso tipični. To pomeni, da NOAA ni upravičeno razglasila La Niñe, temveč je skočila na vlak napovedi, ki se niso uresničile. Kljub temu se v poročanjih še vedno omenja “šibka La Niña”, čeprav podatki kažejo na nevtralno stanje (“La Nada”).

Avgustovska napoved zgodovinske La Nine

Model CFSv2, ki je bil razvit z milijoni javnih sredstev, se je znova izkazal za nezanesljivega – njegove napovedi so bile preveč ekstremne, realnost pa bleda.

Decembrska napoved cfs modela za januar

Realno stanje

Primerjava s preteklostjo razkriva dvoličnost: leta 1995–96 je NOAA razglasila La Niño kljub le 3 obdobjem pod -0,5°C, leta 2024 pa uporablja nejasno retoriko, da bi zakrila napako. V ozadju tega stojijo finančni in politični pritiski: vlade zahtevajo zgodnja opozorila za kmetijstvo, mediji pa lovijo senzacionalistične zgodbe. Posledice so resne: kmetje so se pripravljali na suše, ki niso prišle, javnost pa je vedno bolj skeptična do znanstvenih institucij. Zgodba o “La Niñi, ki je ni bilo” je opomin, da morajo agencije ločevati med napovedmi in dejstvi ter da modeli, ne glede na to, kako drage so, ne smejo nadomeščati realnosti. Če podatki ne podpirajo napovedi, je čas spremeniti model – ne prirejati zgodbic.

V zadnjem tednu vladajo nevtralne razmere.

Polarni vrtinec izgublja moč

Polarni vrtinec je obsežen, stabilen nizkotlačni sistem hladnega zraka, ki kroži okoli Zemljinih polov in je najmočnejši pozimi. Ko se destabilizira, lahko povzroči izjemne vremenske vzorce. Destabilizacija se zgodi, ko se polarni vrtinec oslabi, raztegne ali razcepi na manjše vrtince. To motnjo pogosto sprožijo nenadna stratosferska segrevanja (SSW), pri katerih temperatura v stratosferi nad polovi strmo naraste, kar poruši stabilnost vrtinca.

Močna oslabitev zonalnih vetrov na 10mb po animaciji(klikni sliko) evropskega modela

Glavni vzroki destabilizacije vključujejo nenadna stratosferska segrevanja (SSW), kjer veliki atmosferski valovi (planetarni valovi) prenašajo energijo v stratosfero in motijo vrtinec, ter vpliv podnebnih sprememb, zlasti arktično povečanje (Arktika se segreva 2–3x hitreje od globalnega povprečja). To zmanjšuje temperaturni gradient med ekvatorjem in polom, kar lahko povzroči vijugast tok in manj stabilen polarni vrtinec. Čeprav stratosferski vrtinec kaže nestabilnost, je težko napovedati, ali in kdaj bo to vplivalo na troposfero. Za to je najboljši AO, ki kaže AO močno pozitiven po prvem segrevanju, ki poteka.

V troposferi znakov slabljenja vrtinca ni videti(vir weatherbell)

Spremenljivo vreme z občasnimi padavinami bo do nedelje, nato se bo nad nami vzpostavilo območje visokega zračnega pritiska

Pred nami je prehod vremenske fronte, ki bo Slovenijo dosegla v naslednjih urah, natančneje v nočnih urah. Vremenska fronta bo prinesla povečano količino padavin, ki bodo presegale prvotne napovedi. Meteorološke analize kažejo, da lahko pričakujemo med 10 in 100 mm padavin, kar je posledica intenzivnega ciklonskega delovanja v regiji.

Jutri bo sprva oblačno, na zahodu bo suho vreme, padavine se bodo zjutraj in dopoldne umikale proti vzhodu in do popoldneva povsod ponehale. Od zahoda se bo popoldne delno zjasnilo, burja na Primorskem bo oslabela. Najvišje temperature bodo med 3 °C in 8 °C, na Primorskem do 13 °C.

Padlo bo med 10-100mm padavin(vir imweather)

Padavinski pas se bo raztezal čez večji del države, pri čemer bo najbolj intenziven v jugozahodnih delih. Modeli napovedujejo, da bodo padavine vztrajale do jutrišnjega popoldneva, ko bo fronta počasi začela slabeti. V večernih urah se bo začela občutna ohladitev, zaradi česar bo snežna meja, ki je trenutno na okoli 1600 metrov, padla na približno 800 metrov nadmorske višine.

Snežilo bo v hribovitem svetu in ponekod na severozahodu do dolin

Ta sprememba bo vplivala zlasti na gorska območja, kjer pričakujemo prehod dežja v sneg. V Zgornjesavski dolini, kjer lahko sneženje doseže dolinske ravni, kar je posledica lokalnih orografskih vplivov in hladnega zraka, ki se bo zadrževal v dolini.

V petek bo deloma sončno z občasno spremenljivo oblačnostjo, lahko se pojavijo krajevne plohe, najvišje temperature bodo med 7 °C in 12 °C, na Primorskem do 15 °C.

Proti koncu tedna vreme še vedno ne bo povsem stabilno, saj bo ob Alpah valovilo višinsko jedro hladnega zraka, ki se bo premikalo proti zahodnemu delu Sredozemlja. To bo povzročilo povečano nestabilnost v soboto, kar bo vodilo do razvoja lokalnih konvekcijskih procesov. Občasno bo rahlo deževalo oz. bodo nastajale snežne plohe, saj bo meja sneženja zelo nizko. Tudi vzhodni veter in burja na Primorskem se bosta okrepila. Ker gre za šibko cirkulacijo, bodo padavine skromne.

V soboto bo pretežno oblačno, nastajale bodo manjše krajevne padavine, lahko kot snežne plohe. Zapihal bo severovzhodni veter, na Primorskem zmerna burja, najvišje temperature bodo med 1 °C in 7 °C, na Primorskem do 13 °C.

V nedeljo bo več sončnega vremena, na jugu pa bo bolj oblačno in večinoma suho. Pihal bo severovzhodni veter, na Primorskem burja, najvišje temperature bodo med 2 °C in 9 °C, na Primorskem do 13 °C.

Višinski ciklon bo vplival na vreme pri nas zlasti v soboto

V nedeljo bo vpliv višinskega jedra predvidoma manjši in bo več sončnega vremena. V naslednjem tednu kaže na suho vreme, od severozahoda se bo nad območjem Alp okrepilo območje visokega zračnega pritiska. Lahko pričakujemo daljše obdobja suhega vremena, saj bo verjetno nastal omega blok, ki prinaša stabilno vreme.

V ponedeljek bo večinoma sončno, burja bo oslabela, najvišje temperature bodo med 6 °C in 11 °C, na Primorskem do 15 °C.

V naslednjem tednu bomo v območju visokega zračnega pritiska, ki prinaša sončno in suho vreme.

Ob jasnih nočeh bodo jutra hladna, čez dan pa bo za začetek marca prijetno toplo, verjetno bodo temperature čez dan presegle +15 °C. Temperaturne anomalije bodo blizu dolgoletnega povprečja v večjem delu nižinskega sveta.

Možnost za padavine se nekoliko poveča okoli 10.marca