Večji del naslednjega tedna bo sončno in pomladno toplo
Zima je bila med desetimi najtoplejšimi
Končala se je meteorološka zima 2024/25. Februar je bil za razliko od januarja povsod razen v visokogorju hladnejši od januarja. Povprečna temperatura je bila v Ljubljani 3,4 °C. Odstopanje je bilo v Ljubljani +0,8 °C, na letališču Portorož +1,0 °C, v Celju +0,3 °C in na Kredarici +2,4 °C. Glede na zadnja leta je bil februar med hladnejšimi meseci.
Povprečna februarska temperatura v Ljubljani med 2003-2025
Osončenost je bila različna, v visokogorju(+17%) in na Primorskem je bila večinoma nad povprečjem(+2 na letališču Portorož). V Ljubljani(75%) in v Celju(71%) pa smo imeli manj sonca kot običajno. Za razliko od januarja je bilo v februarju manj padavin. Največji primanjkljaj je bil na Kredarici, kjer je padla slaba polovica padavin(45%). V Ljubljani(80%), Celju(76%) in na letališču Portorož je bil primanjkljaj podoben.
Temperaturne anomalije nad Evropo v februarju
Zima je bila v Sloveniji med 1,4 °C in 1,7 °C nad dolgoletnim povprečjem, kar jo uvršča med top 10 najtoplejših od začetka meritev. Kar se tiče osončenosti, je bilo precej blizu dolgoletnega povprečja, v Ljubljani je bila zima povsem običajna kot med 1991-2020, v Celju je bilo sonca nekoliko manj(91% povprečja), na letališču Portorož 10% nad povprečjem in na Kredarici +14%. Letošnja zima je bila bolj suha kot običajno, tako v visokogorju(77%), kot po nižinah vzhodne Slovenije v Celju komaj 71%. V Ljubljani je bilo padavin blizu povprečja(93%), na letališču Portorož pa je bilo zaradi namočenega januarja 20% več padavin od dolgoletnega povprečja.
Padavinsko odstopanje v zimi 2024/25 nad Evropo(vir weatherbell)
Razpad polarnega vrtinca v letih 2016, 2024 in 2025: Primerjava stratosferskih dinamik in njihovih vremenskih posledic
V letih z nenadnim segrevanjem v stratosferi (rdeče pike) se končno segrevanje polarnega vrtinca ponavadi zgodi pozneje kot zgodovinski srednji datum 12. aprila (polna črna črta). Končni datumi segrevanja stratosfere se izračunajo kot prvi datum, ko dnevni povprečni vetrovi od zahoda proti vzhodu na višini 60 N in 10 hPa padejo pod 0 m / s (tj. Postanejo od vzhoda proti zahodu) in se ne vrnejo v stanje od zahoda proti vzhodu več kot 10 zaporednih dni. Rdeče pike označujejo leta, v katerih je prišlo do nenadnega segrevanja v prejšnjem januarju-marcu. Datumi so izračunani za JRA55 od 1958-2019 in za ponovno analizo MERRA2 za 2020-2024. NOAA Climate.gov slika, prilagojena po izvirniku Amy Butler.
Final warming polarnega vrtinca leta 2016 je bil ključni dogodek v stratosferski dinamiki, ki je globoko vplival na evropsko vreme. Proces se je začel v drugi polovici februarja z intenzivnim stratosferskim segrevanjem (SSW), ki ga je sprožil Val 1 (Wave 1). Val 1 je povzročil asimetrično segrevanje, kar je premaknilo polarni vrtinec iz njegovega običajnega položaja nad polom proti Sibiriji.
Variacija srednjega zonalnega vetra na višini 10 hPa in 60° severne zemljepisne širine v obdobju od septembra do maja.
Ta premik (displacement) je destabiliziral vrtinec, vendar ga ni razcepil. Kljub oslabitvi je vrtinec ohranil strukturo, vendar so zonalni vetrovi (zahodni tok na 60°N, 10 hPa) oslabeli in padli pod 0 m/s okoli 5. marca 2016, kar je pomenilo prehod v vzhodne vetrove. To je bil prvi znak, da je vrtinec začel razpadati. Do 20. marca 2016 je v igro stopil tudi Val 2 (Wave 2), ki ga je spodbudila interakcija med troposferskimi valovi,(cikloni nad Pacifikom in Atlantikom) ter stratosferskim vrtincem. Val 2 je dodaten pritisk na že oslabljen vrtinec povzročil njegov razcep (split) na dva dela. Razcep je bil dokončan do 25. marca 2016, ko je vrtinec izgubil koherenco, kar je pomenilo konec zimskega stratosferskega režima. Prehod v vzhodne vetrove je omogočil, da se je hladni zrak iz Arktike začel širiti proti nižjim geografskim širinam. V Evropi je to vodilo v meridionalno cirkulacijo, kjer so blokadni vzorci (npr. visok tlak nad Skandinavijo) prinašali mrzle vdore in pozno spomladansko sneženje, na primer v Alpah in na Bavarskem aprila 2016. Lani je 4.marca povprečna hitrost zonalnih vetrov padla pod 0, kar je pomenilo, da so zapihali vzhodni vetrovi. Ključna razlika med letoma 2016 in 2024 je bila v odsotnosti Vala 2 leta 2024, kar je preprečilo razcep in omogočilo stabilen zahodni tok. Leta 2016 je kombinacija Vala 1 in Vala 2 ustvarila kaskadni učinek: najprej premik, nato razcep, kar je povzročilo kaotično vremensko stanje. Pomembno je poudariti, da je bil razcep leta 2016 močno povezan s troposfersko-stratosfersko sklopitvijo (downward coupling), kjer so troposferski valovi prenesli energijo navzgor in pospešili razpad vrtinca. Analize ERA5 reanalize kažejo, da je imel ta dogodek trajnejše posledice od tipičnih final warmingov, saj je destabiliziral jet stream za več tednov. 27.aprila 2016 smo tudi v Sloveniji imeli izjemen dogodek v nekaj urah se je močno ohladilo in snežilo je v večjem delu Slovenije, tudi po nižinah in zapadlo nenavadno veliko snega.
Če pogledamo, kako to izgleda letos, je videti precej podobno sliko, ne vemo pa, kaj se bo dogajalo s temi valovi, kot ste videli pomembno vplivajo na nadaljnji potek vremena v troposferi. Po najnovejšem 6Z izračunu ameriškega modela na višini 10mb obstaja močan val 1, ki pritiska na vrtinec s pacifiške strani, in majhen, vendar pomemben val 2 z atlantske strani. To bi razbilo polarni vrtinec, efekt pa bi bil podoben kot pri klasičnem ssw, ne vemo pa, če bi se polarni vrtinec toliko opomogel in bi final warming videli kasneje.
Začetek razpada polarnega vrtinca na dva dela
Pri zadnjem izračunu evropskega modela 0Z je videti situacijo tipa dispozicije, torej pomik vrtinca iz območja Arktike to smo videli v lanskem letu, ko je med 4.3 naprej 21 dni pihal na višini 10mb, potem pa so spet zapihali zahodni vetrovi, ob final warmingu pa ga je val 1 “pojedel” in bilo je konec. Tip dispozicije bistveno manj vpliva na nas kot razpad.
Segrevanje s pacifiške strani pomakne jedro polarnega vrtinca proti Evropi
Ima pa na koncu val 2, tako da bo zanimivo spremljati nadaljnji razvoj slabitve polarnega vrtinca. Če bodo ostali zonalni vetrovi pod 0 ali bodo spet zapihali zahodni vetrovi za manj kot 10 dni, bomo lahko govorili o končnem segrevanju.
Na koncu izračuna je pri evropskemu modelu videti tudi val 2 nad Atlantikom
V prihodnjem tednu bo čez dan pomladno toplo
Od severozahoda se bo od jutri naprej okrepilo območje visokega zračnega pritiska, ki se bo postopoma širilo proti vzhodnemu delu Evrope. Ta sprememba v vremenskem vzorcu bo za naše kraje prinesla stabilno in večinoma sončno vreme. Vendar pa ob tej jasnini ne gre zanemariti pojava jutranje in dopoldanske megle, ki se bo lahko pojavljala po nekaterih nižinah. Megla je še posebej pogosta v kotlinah in dolinah, kjer je zadrževanje hladnega zraka bolj izrazito.
Jutri bo sprva zmerno do pretežno oblačno z nekaj megle po nižinah, čez dan se bo povsod zjasnilo, zapihal bo vzhodni veter, na Primorskem šibka do zmerna burja, najvišje temperature bodo med 4 °C in 9 °C, na Primorskem do 15 °C.
Tipični deli, kjer bo možna v prihodnjem tednu vsakodnevna jutranja megla oz. nizka oblačnost(vir imweather)
V ponedeljek bo pretežno jasno, zjutraj bo ponekod kratkotrajna megla oz. nizka oblačnost, burja na Primorskem bo ponehala, najvišje temperature bodo med 6 °C in 11 °C, na Primorskem do 17 °C.
V torek bo pretežno jasno, zjutraj bo ponekod kratkotrajna megla oz. nizka oblačnost, najvišje temperature bodo med 8 °C in 13 °C, na Primorskem do 19 °C.
Kar zadeva temperature, bodo zjutraj povsod razen na Primorskem večinoma pod lediščem. Vendar pa bodo dnevne temperature iz dneva v dan višje, saj bo vpliv visokega zračnega pritiska prinesel toplejši zrak. Do četrtka in petka lahko pričakujemo, da bodo dnevne temperature večinoma presegle +15 °C, kar je za ta čas leta prijetno toplo.
V sredo bo pretežno jasno, zjutraj bo ponekod kratkotrajna megla oz. nizka oblačnost, najvišje temperature bodo med 13 °C in 18 °C.
V četrtek bodo lahko temperature čez dan dosegle +20 °C.
V četrtek bo pretežno jasno, zjutraj bo ponekod kratkotrajna megla oz. nizka oblačnost, najvišje temperature bodo med 14 °C in 20 °C.
Čeprav se zdi, da so tako visoke temperature v začetku marca nekaj nenavadnega, pa zgodovina kaže drugače. V prvi dekadi marca temperature nad dvajset stopinj niso redkost. To smo lahko opazili že pred 75 leti, natančneje med 8. in 10. marcem 1950. V tem obdobju so temperature v več krajih po Sloveniji dosegle rekordne vrednosti za tisti čas.
8.marca 1950 se je segrelo še nekoliko bolj kot se bo letos(vir meteociel)
Na primer 8. marca 1950 je po hladnem jutru v nižinah prišlo do izjemno močnega segrevanja. V Celju se je temperatura z jutranjih -3,6 °C dvignila na neverjetnih 24,2 °C. Podobno so bile visoke temperature tudi v drugih krajih: v Postojni se je z -4,3 °C povzpelo na 22,7 °C, v Murski Soboti z -2,3 °C na 22,8 °C, v Ljubljani pa z -0,4 °C na 22,9 °C. Podobno je bilo tudi leta 1961, 1977, 1994 in 1997. Takšna velika dnevna nihanja temperature so značilna za pomladne mesece, še posebej za marec in april. Jasno vreme čez dan omogoča močno segrevanje, medtem ko se ponoči, ob odsotnosti oblakov, zemlja hitro ohladi, kar vodi do velikih temperaturnih sprememb. To je tipičen pomladanski pojav, ki ga lahko pričakujemo tudi v prihodnjih tednih, dokler bo vreme ostalo jasno in stabilno.
Ob koncu tedna bomo opazili spremembe v vremenskih razmerah nad našim območjem. Območje visokega pritiska bo nad nami začelo postopoma slabeti. Na zahodnem delu Sredozemlja se bo poglobil ciklon, ki bo začel vplivati na vremenske razmere v širši regiji.
Ob koncu tedna pa na nas začel vplivati ciklon nad zahodnim delom Sredozemlja
Ko se bo ciklon poglobil, bomo zaznali spremembo smeri vetrov v višinah, ki bodo začeli pihati iz jugozahoda. Ta sprememba bo imela večplasten vpliv na naše vremenske razmere. Od petka oz. sobote dalje lahko pričakujemo postopno povečevanje oblačnosti, saj bodo jugozahodni vetrovi iz Sredozemlja prinašali občasno več vlage. Ta dotok vlažnega zraka bo vplival na temperaturne razmere, saj bodo jutranje temperature nekoliko višje zaradi povečanega oblačnega pokrova, ki ponoči deluje kot izolator. Dnevne temperature pa bodo posledično nekoliko nižje, saj bo povečana oblačnost zmanjšala količino sončnega obsevanja, ki doseže površje.
Poglabljajoči ciklon bi se lahko v prihodnjih dneh skupaj z vremensko fronto pomaknil nad severni del Sredozemlja. Če se to zgodi, obstaja možnost, da bo prinesel padavine in ohladitev na naše območje. Vendar pa je za takšne trditve še prezgodaj, saj vremenske napovedi na dolgi rok pogosto vsebujejo veliko negotovosti.
Po AIFS se obetajo obilne padavine
Z 10.marcem se začenja obdobje hladnejšega in bolj spremenljivega vremena?
