Konec meteorološke ali klimatološke zime je čas, ko sezona tropskih ciklonov doseže vrhunec na južni polobli, kjer se konča poletje. Prebivalci Brisbanea v vzhodni Avstraliji nestrpno opazujejo razvoj tropskega ciklona Alfred, ki bi lahko bila najmočnejša nevihta, ki jo je mesto videlo v zadnjih desetletjih. V širši regiji bi to lahko bil najhujši dogodek od uničujočih poplav leta 2011, ki so takrat povzročile veliko škodo. Poplave so nato povzročile tropske nizke temperature v severni Avstraliji. Vendar pa bo pričakovani tropski ciklon Alfred šel veliko bolj južno, kjer so tropski cikloni redki. Po štirih ciklonih, ki so prizadeli celino od februarja 1971 do marca 1974, noben drug sistem ni prizadel obale v polmeru 200 km od Brisbanea. Zdaj pa bo ciklon Alfred prizadel celino tik ob mestu Brisbane.
Tropske ciklonske poti v Avstraliji od leta 1970 do 2006 – pogosto najdemo v severni Avstraliji, vendar redke v bolj južnih regijah
Tropske ciklonske poti okoli Brisbanea od leta 1971 – 4 v hitrem zaporedju so se pojavile v zaporednih letih, vendar v naslednjih desetletjih niso poročali o nobeni
Tropski ciklon Alfred z močjo, ki je enakovredna atlantskemu orkanu kategorije 1, naj bi v zgodnjih jutranjih urah v petek prečkal obalo južno od glavnega mesta Queenslanda, Brisbane. Takrat je regija dobila povsem drugačno obliko – danes je dom več kot štirim milijonom ljudi, številna stanovanjska naselja in soseske pa so bila zgrajena na močvirjih in poplavnih ravnicah, kar povečuje tveganje velike škode. Prebivalci so že začeli s pripravami, čeprav mnogi še vedno ne verjamejo, da bi nevihta lahko imela tako uničujoče posledice. V mestu potekajo dnevne tiskovne konference, na katerih se javnost obvešča o trenutnem dogajanju. Ljudje kupujejo zaloge ustekleničene vode in nepokvarljive hrane.
Ciklon Alfred bo prinesel ekstremne padavine, ki bi lahko do konca tedna dosegle do 700-800 mm na obalnih območjih. Pričakujejo se močni sunki vetra nad 130 km/h in nevarno visoki valovi. Razmere bodo najslabše v noči s četrtka na petek po lokalnem času, ko bo središče nevihte prizadelo obalo.
Po zadnjem izračunu evropskega modela bo najbolj prizadet Gold Coast, mesto 100km južneje od Brisbane, ki ima okoli 650.000 prebivalcev.(vir weatherbell)
Polarni vrtinec, ki je ključni zračni tok nad Arktiko, se bo kmalu zlomil. Ta pojav bo privedel do znatnega padca moči zonalnih vetrov, ki bodo oslabeli iz približno 35 m/s v zahodni smeri na 20 m/s v vzhodni smeri. Takšen padec hitrosti vetrov v le nekaj dneh je izjemno močan in pomemben dogodek v meteorološkem smislu.
Razlogi za zlom polarnega vrtinca so lahko različni, vendar je trenutno v igri predvsem premik vrtinca iz njegove običajne lege nad Arktiko. Pomembno je razumeti, da način, kako pride do zloma vrtinca, igra ključno vlogo pri tem, kaj lahko pričakujemo v prihodnje glede vremena. Trenutno še ni jasno, ali se bo polarni vrtinec po zlomu vrnil v svojo običajno, zahodno smer ali pa smo priča trajnejšemu dogodku v obliki dokončnega segrevanja stratosfere. Slednje bi lahko pomenilo umik stratosferskega vrtinca, kar bi vplivalo na podnebne vzorce vse do poletja. Zaradi teh negotovosti bomo morali še nekoliko počakati in opazovati razvoj dogodkov.
Nad našim območjem trenutno prevladuje visok zračni pritisk, ki zagotavlja stabilne vremenske razmere. To območje visokega pritiska se bo v naslednjih dneh počasi začelo slabiti in premikati proti vzhodu, kar bo vplivalo na vremenske razmere, ki jih lahko pričakujemo v prihodnosti. Jutri je napovedano, da se bo izrazita suha zračna masa še bolj okrepila, kar bo povzročilo, da bo dnevni hod temperature verjetno dosegel svoj vrhunec. To pomeni, da bodo razlike med jutranjimi in popoldanskimi temperaturami še bolj izrazite.
Jutri bo pretežno jasno, ponekod bo zapihal jugozahodni veter, najvišje temperature bodo med 14 °C in 20 °C.
atmosferski profil za LJP jutri zjutraj. Diagram prikazuje vertikalni profil temperature (rdeča črta), rosišča (zelena črta) in temperature mokre žarnice (modra črta) z nadmorsko višino. Kot lahko vidite, bo nad nami stabilna in zelo suha zračna masa. Zjutraj je prisoten tudi temperaturni obrat, najtopleje bo na okoli 1000m.
V petek bo pretežno jasno, čez dan bo na nebu nekaj koprenaste visoke oblačnosti, najvišje temperature bodo med 14 °C in 19 °C.
Zjutraj zaradi nizkih temperatur rosišča, jasnega neba in brezvetrja, temperature še vedno vztrajajo blizu ledišča. Ob takih pogojih je zrak hladen in miren, kar omogoča, da se ponoči hitro ohladi. Vendar pa se, ko sonce vzide, ozračje hitro segreje. Jutri bo najtoplejši dan do zdaj v letu, saj se bo zaradi izrazite suhe zračne mase in sončnega vremena temperatura čez dan močno dvignila.
V soboto bo deloma sončno z občasno spremenljivo oblačnostjo, najvišje temperature bodo med 13 °C in 18 °C.
Ob koncu tedna se bo vreme postopno poslabšalo. Proti zahodnemu delu Sredozemlja se bo pomikalo ciklonsko območje, ki bo postopoma začelo vplivati na vreme pri nas. Ta sprememba bo zaznamovana z vetrovi, ki bodo v soboto na višinah obrnili svojo smer od juga oziroma jugozahoda. Ta sprememba vetrne smeri bo omogočila dotok večje količine oblačnosti iz Sredozemlja, kar bo v nedeljo povzročilo, da bo jugozahodni veter segel vse do tal. To bo prvi znak poslabšanja vremena, ki bo sledilo v naslednjem tednu.
V nedeljo bo sprva pretežno jasno, popoldne se bo oblačnost od zahoda povečala, pihal bo jugozahodni veter, najvišje temperature bodo na severozahodu okoli 8 °C, drugod med 15 °C in 20 °C.
V začetku naslednjega tedna se bo ciklonsko območje poglobilo nad Biskajskim zalivom, kar bo imelo pomemben vpliv na vreme pri nas. Ta vpliv bo najbolj izrazit v ponedeljek in torek, ko lahko pričakujemo padavine v večjem delu države, z glavnino na zahodu, na vzhodu pa bo padavin precej manj. Snežilo bo nad približno 1500 metri.
V ponedeljek bo pretežno oblačno, največ sončnega vremena bo na vzhodu. Dež se bo na zahodu okrepil in se čez dan razširile tudi nad osrednje kraje, popoldne in zvečer pa zajel večji del Slovenije. Pihal bo jugozahodni veter, najvišje temperature bodo med 9 °C in 14 °C, na vzhodu do 20 °C.
Sredi tedna se bo vremenska slika ponovno spremenila, saj se bo iz območja Skandinavije spustila hladnejša zračna masa. Ta hladnejša zračna masa bo lahko trčila z bolj vlažnimi in toplejšimi zračnimi masami, kar bo lahko prineslo novo pošiljko padavin proti koncu tedna, natančneje v četrtek in petek in verjetnejšim nastankom sekundarnega ciklona nad severnim delom Sredozemlja. Zaradi te vremenske dinamike bi lahko meja sneženja bila razmeroma nizko, kar pomeni, da bi lahko snežilo tudi v nižjih predelih, vendar je še predaleč za resno napoved.