Prah na nebu, dež na obzorju: Kaj prinaša naslednji teden?

Ali obstaja nevarnost delnega propada Zalivskega toka? Znanstveniki se ne strinjajo…

Zalivski tok je eden najpomembnejših oceanskih tokov, ki zagotavljajo prenos toplote med različnimi zemljepisnimi širinami. Teče od Mehiškega zaliva okoli obale Floride do severovzhoda proti severu. V severnem delu Atlantika se nadaljuje kot Severnoatlantski tok, ki umirja podnebje zahodne Evrope, Norveške, Islandije in dela jugovzhodne Grenlandije. Pomemben pa je tudi drug del globalnega cikla, ko hladna voda na severnih atlantskih območjih pade v globine oceanov, kjer se voda nato odpravi v južne zemljepisne širine. Gre za sistem tako imenovanih Atlantska meridialna cirkulacija (AMOC), o kateri se že dolgo razpravlja, saj se upočasnjuje zaradi učinkov podnebnih sprememb. Taljenje ledenikov na Grenlandiji in delno morskega ledu v Arktičnem oceanu vodi do zmanjšanja slanosti (zaradi dotoka sladke vode), kar se odraža v zmanjšanju gostote. Voda je nato lažja in njeno potapljanje v globine se upočasni, kar upočasni celotno širino izmenjave vode čez Atlantik.

Sistem AMOC

Vprašanje oslabitve Zalivskega toka oziroma zgoraj omenjenega kroženja je že dolgo predmet zanimanja (ne samo) klimatologov, v zadnjih letih pa se s poglabljanjem podnebnih sprememb pogosto obravnava vprašanje morebitnega popolnega propada Zalivskega toka. V zvezi s tem je študija nizozemskih znanstvenikov pred letom dni povzročila velik odziv. Uporabili so nov model za simulacijo toka v severnem Atlantiku. Na podlagi rezultatov modeliranja so nato zasnovali nov zgodnji opozorilni signal za doseganje točke preloma AMOC, ki je fizično utemeljen in dobro opazen ali merljiv. To je najmanjša vrednost sladkovodnega transporta, ki ga povzroča AMOC v južnem Atlantiku (na 34° južne zemljepisne širine). Po mnenju avtorjev je to primeren parameter, ki zajame resničnost veliko bolje kot statistični pristopi, ki so se pogosto uporabljali do sedaj. Ugotovitve študije kažejo, da je trenutni AMOC na poti do prelomne točke, vendar ne navajajo določenega obdobja, samo pišejo, da sovpadajo z rezultati prejšnje študije, ki pravi, da bi se to lahko zgodilo med letoma 2025-2095.

Seveda bi imel propad AMOC-a absolutno temeljni vpliv na podnebje celotnega planeta, zlasti severne poloble in zlasti Evrope. V več desetletjih bi se soočil z močnim ohlajenjem za 5 do 10 °C, medtem ko bi bilo hlajenje nekoliko manjše v srednji Evropi, vendar večje na Islandiji ali v Skandinaviji. To je v glavnem povezano s širjenjem morskega ledu v severnem Atlantiku. Vpliv na amazonski deževni gozd bi bil tudi dramatičen – prišlo bi do preobrata mokrih in suhih letnih časov. Južna polobla bi nato na splošno doživela nadaljnje segrevanje.

Rezultati študije so močno odmevali v medijih, zlasti v obliki bombastičnih naslovov, ki “obljubljajo” ledeno dobo v Evropi in podobno. Vendar pa so številni klimatologi pozneje spregovorili in nekoliko relativizirali ali celo kritizirali zaključke študije. Treba je poudariti dejstvo, da gre za študijo, ki temelji na enem podnebnem modelu. In model ni enak resničnosti. Prav tako se je dobro zavedati, da čeprav avtorji pišejo, da gre AMOC proti propadu, to ne pomeni, da se bo to zgodilo takoj v bližnji prihodnosti, torej v tem ali naslednjem desetletju. V vsakem primeru rezultati študije povečujejo potrebo po čim boljšem kartiranju sladkovodnih tokov v severnem Atlantiku in določitvi, ali je parameter, ki so ga izbrali avtorji, dovolj robusten za zgodnje opozarjanje nad nenadne spremembe v AMOC. Obstaja nekoliko težav s kratkim nizom opazovanj ali le omejenimi podatki iz preteklosti, s katerimi bi lahko primerjali trenutno stanje. Na koncu avtorji študije poudarjajo, da so obsežnejša opazovanja razmer v južnem Atlantiku pomembna za potrditev njihovih zaključkov.

Rezultati simulacij modela, ki predvidevajo propad AMOC okoli leta 1750. Zgornji levi temperaturni trend na stoletje, zgoraj desno trend februarske temperature na stoletje, spodnja leva temperaturna razlika za 5 izbranih mest v primerjavi z letom 1600, vključno z razvojem intenzivnosti AMOC (desna os), spodaj desno mesečni trendi na stoletje za 5 izbranih mest

Vsekakor bo pomembno, da se v bližnji prihodnosti osredotočimo na druge študije, da preverimo. Druga možnost je, da navedejo rezultate nizozemskih avtorjev. V vsakem primeru se ta študija ujema s številnimi prejšnjimi analizami, ki na podlagi paleoklimatskih podatkov iz prejšnjih časov kažejo, da so vplivi podnebnih sprememb, ki jih povzroča človeška dejavnost, lahko popolnoma dramatični in da je AMOC izjemno občutljiv sistem. Poudarja previdnostno načelo, v skladu s katerim je znatno zmanjšanje in posledično zaustavitev emisij toplogrednih plinov najzanesljivejše sredstvo za preprečevanje teh dramatičnih pretresov v našem podnebnem sistemu.

Marec bo suh in nadpovprečno topel?

Glede na naše napovedi za mesec februar, ki so bile izdane s strani sezonske napovedi evropskega modela, lahko ugotovimo, da so bile te napovedi precej natančne, kar je bilo zelo podobno tudi pri napovedih za januar. Naj vas spomnim, da smo za februar napovedali razmeroma suh mesec, ki bi bil temperaturno normalen oziroma topel. V napovedih je bilo zaznati, da je na zahodu lahko prišlo do nekoliko večjega temperaturnega odstopanja, medtem ko so bile te spremembe na vzhodu manjše ali skoraj neopazne.

Pri naših napovedih za marec se kaže podobna vremenska slika. Za celotno Evropo je mogoče opaziti izrazit anticiklonalni greben, ki se razteza nad Srednjo Evropo, medtem ko so nad območjem Pirenejskega polotoka vidne negativne anomalije. Ta izrazit greben v atmosferskih pogojih prinaša toplejše vreme, ki je nad dolgoletnim povprečjem 1991-2020. Pričakujemo temperaturni odklon, ki bi lahko dosegal okoli +2,0 °C.

Celotne vremenske razmere za mesec marec naj bi bile, podobno kot v februarju, razmeroma suhe. To pomeni, da ne pričakujemo večjih količin padavin, kar se sicer ne sklada z napovedjo v naslednjem tednu, ko naj bi na zahodu padla večja količina padavin, kar je odmik od sicer suhega vzorca, ki ga napoveduje evropski model.

Zemljevid prikazuje višino 500mb (v dekametrih) in anomalijo (v metrih) za marec 2025.(vir weatherbell)

Karta prikazuje anomalije temperature na dveh metrih (v stopinjah Celzija) za Evropo, v marcu 2025.

Karta padavinskih anomalij (v milimetrih) za Evropo in okoliške regije.

Spremenljivo z dežjem, zlasti v zahodni in osrednji Sloveniji

V teh dneh res lahko uživamo v prekrasnih dnevih. Danes ni več taka modrina neba, kot je bila pred dnevi, od juga že priteka toplejši in postopno bolj vlažen zrak. To lahko vidimo na Kredarici, kjer je relativna vlažnost v ozračju bistveno višja kot včeraj. Prisotno je tudi nekaj puščavskega prahu, interakcija med obsežnim ciklonskim območjem v bližini Biskajskega zaliva in termičnim nizkim tlakom nad Saharo. Ciklon, ki se razvije pod vplivom baroklinične nestabilnosti v zahodnem delu Sredozemlja, ustvarja močan vertikalni vrtinčni tok, ki s pomočjo konvekcije in frontalnih sistemov dviguje drobne delce saharskega prahu iz površinskih plasti puščave. Nato jih prenaša v srednje in zgornje plasti troposfere, kjer jih zahodni do jugozahodni tokovi v višinski cirkulaciji transportirajo preko Sredozemlja v južno Evropo. Sčasoma se prah zaradi advekcije in sedimentacije širi tudi proti severu, kar pospešujejo frontalni sistemi ali stabilen anticiklon, ki omogočajo dolgotrajno zadrževanje aerosolov v atmosferi.

Jutri bo pretežno jasno, popoldne se bo oblačnost od jugozahoda povečala, zapihal bo jugozahodni veter, najvišje temperature bodo med 14 °C in 20 °C.

Zemljevid prikazuje optično debelino aerosola prahu na različnih območjih Severne Afrike, Južne Evrope in Bližnjega vzhoda. Barve na zemljevidu predstavljajo različne vrednosti optične debeline, kjer rumene in oranžne barve označujejo višje vrednosti, modre in vijolične pa nižje vrednosti. Optična debelina prahu kaže, koliko prahu je v zraku, kar lahko vpliva na vidljivost in kakovost zraka.

V ponedeljek bo pretežno oblačno, največ sonca bo na vzhodu. Dež se bo zjutraj na zahodu nekoliko okrepil in se razširile dopoldne tudi nad osrednjo Slovenijo. Padavine bodo hitro oslabele in do večera večinoma ponehale. Najvišje temperature bodo na severozahodu okoli 10 °C, drugod med 13 °C in 18 °C.

V naslednjem tednu pa lahko, kot smo že pisali, pričakujemo bolj spremenljivo vreme z občasnimi padavinami, ki jih bo največ v zahodnem in osrednjem delu Slovenije. Zakaj tako?

Vzrok je ciklonski sistem nad zahodnim Sredozemljem, ki bo preko Alp prinašal vlažne in nestabilne zračne mase iz Atlantika ter Jadranskega morja. Zahodna in osrednja Slovenija sta zaradi svoje lege bolj izpostavljeni zahodnim in jugozahodnim vetrovom, ki prinašajo vlago neposredno proti našim goram. Ko vlažen zrak naleti na Dinaride ali Julijske Alpe, se dvigne, ohladi in sproži oblačnost ter padavine – podobno kot se oblaki oblikujejo nad hribi. Hkrati bodo premikajoča fronte okrepile konvekcijo, kar pomeni, da lahko v zahodnih regijah (Primorska, Gorenjska) pričakujemo krajevno bolj intenzivne padavine, medtem ko bo vzhod Slovenije zaradi zavetrnega položaja in manj vlage prejel le manjšo količino padavin. Meja sneženja bo visoko večinoma nad 1500 metri, kar pomeni, da bo sneg omejen le na najvišje vrhove Alp in Dinaridov.

V torek bo zmerno do pretežno oblačno in večinoma suho. Najvišje temperature bodo med 12 °C in 18 °C.

Pomembno vlogo bo igral tudi močan jugozahodni višinski tok, ki teče visoko nad Evropo. Ta tok bo prinašal dodatno vlago in toplejši zrak s subtropskega Atlantika, kar bo podaljšalo nestabilne razmere. Kombinacija vetra, vlage in gorske topografije bo povzročila, da bodo padavine v zahodnih predelih trajale dlje časa in bodo pogosto intenzivnejše.

Animacija(klikni sliko), ki prikazuje zmeren do močan jugozahodni višinski tok, ki bo prisoten tja do naslednjega ponedeljka

V sredo bo pretežno oblačno, v zahodni in osrednji Sloveniji bo občasno rahlo deževalo, pihal bo jugozahodni veter, najvišje temperature bodo na severozahodu okoli 12 °C, drugod med 13 °C in 18 °C.

Zaradi jugozahodnih vetrov kljub temu, da bodo dnevni maksimumi nižji kot v tem tednu,  bo razmeroma toplo. Dnevna povprečna temperatura bo bistveno višja kot ta teden, saj bodo temperature tudi zjutraj precej nad ničlo. Verjetno bodo velika temperaturna nihanja med severozahodnim in severovzhodnim delom Slovenije, kjer bo največ sončnega vremena.

Temperaturna razlika med alpskim severozahodom in Prekmurjem bo velika(vir imweather)

V četrtek bo pretežno oblačno, v zahodni in osrednji Sloveniji bo občasno rahlo deževalo, pihal bo okrepljen jugozahodni veter, najvišje temperature bodo na severozahodu okoli 12 °C, drugod med 13 °C in 18 °C.

Ob koncu tega dolgotrajnega spremenljivega vremena bi na nas lahko vplivala hladna fronta, ki bi prinesle nekoliko večje količine padavin tudi na vzhodu in rahlo ohladitev. Hkrati se bo meja sneženja zaradi hladnejših zračnih mas spuščala.

Po zadnjem skupinskem izračunu evropskega modela lahko pričakujemo več padavin ob koncu naslednjega tedna

V drugi polovici marca naj bi prevladovala mešanica blokade in ATR

V drugi polovici marca naj bi Slovenijo zaznamovala mešanica vremenskih vzorcev – atlantski greben (visok tlak nad zahodnim Atlantikom) in skandinavska blokada (visok tlak nad Skandinavijo). Ta kombinacija bo prinesla podobno vreme kot v prvem tednu marca, ko so bile dnevne temperature razpete med hladnejšimi jutri in prijetno toplimi popoldnevi.

V drugi polovici marca bo največja frekvenca na skandinavski blokadi. Ta vzorec naj bi po trenutnem izračunu prevladoval.

Zanesljivost pri tako dolgoročnih vremenskih napovedi za ta scenarij so zaradi oddaljenosti razmeroma nizke, okoli 30%.