Prvi vročinski val omejen le na Primorsko zaradi bližine višinskih jeder hladnega zraka

Poletje se je začelo s precej toplim vremenom, še vedno pa najtoplejši začetek pripada letu 2015

Letošnje poletje se je v Ljubljani začelo topleje kot običajno, a ni doseglo ekstremov. V prvih desetih dneh junija je bila povprečna temperatura 21,9 °C, kar ga letos uvršča na 6. mesto med najtoplejšimi začetki poletja od leta 1990. Pred njim je pet let z višjimi temperaturami: na vrhu je leto 2015 s 23,5 °C, sledita mu 2003 (23,2 °C) in 1996 (23,1 °C), nato pa še 1998 (22,4 °C) ter 2019 (22,3 °C). Leta, ki so presegla 23 °C, so torej samo tri: 2015, 2003 in 1996.

10 najtoplejših začetkov poletij v Ljubljani

Zanimivo je, da polovico najtoplejših začetkov poletja (5 od 10) predstavlja obdobje med 1996 in 2003. Med njimi sta bili dve najvišji temperaturi tega obdobja: 1996 (23,1 °C) in 2003 (23,2 °C). Poleg teh sta v top 10 še leti 1998, 1999 in 2000, ki pa so bila nekoliko hladnejša.

Prvi vročinski val omejen le na Primorsko zaradi bližine višinskih jeder hladnega zraka

Prvi vročinski val bo na Primorskem, ne pa tudi drugod. Ključni dejavnik je prisotnost višinskih jeder hladnejšega zraka. Ta jedra se nahajajo v višjih plasteh atmosfere in so v neposredni bližini našega geografskega območja. Njihova vloga je bistvena, saj omogočajo vdor hladnejšega zraka v višje plasti atmosfere. Ta proces hlajenja v višinah ima neposreden vpliv na temperaturne razmere na tleh, saj hladen zrak z višin lahko prodre do prizemnega sloja in zniža temperature.

Jutri bo večinoma sončno, na severu bo občasno nekaj spremenljive oblačnosti, pihal bo šibak vzhodni veter, na Primorskem šibka burja, najvišje temperature bodo med 25 °C in 29 °C, na Goriškem do 33 °C.

Današnji izračuni nakazujejo, da bo eno izmed takšnih hladnih jeder potovalo v jugovzhodni smeri. Potovalo bo iz območja Baltika proti Črnemu morju.

V petek bo večinoma sončno, občasno bo na nebu precej visoke koprenaste oblačnosti. Pihal bo šibak vzhodni veter, na Primorskem šibka burja, najvišje temperature bodo med 25 °C in 30 °C, na Goriškem do 34 °C.

Animacija(klikni sliko) potovanja višinskega jedra iz smeri Baltika proti Črnemu morju(vir weatherbell)

Ohladitev od severovzhoda v noči na četrtek(vir imweather)

V soboto bo večinoma sončno. Pihal bo šibak vzhodni veter, na Primorskem šibka burja, najvišje temperature bodo med 25 °C in 30 °C, na Goriškem do 34 °C.

Že omenjeni omega blok je postavljen še nekoliko višje, kar pomeni da bodo najvišje temperature v naslednjih dneh še nekoliko nižje od napovedanih, vprašanje je če bomo sploh v notranjosti imeli vroč dan. Vroč dan se zgodi takrat, ko temperatura doseže ali preseže +30 °C.

Največja možnost za tridesetice so v nedeljo

V nedeljo bo še večinoma sončno, popoldne in zvečer bo oblačnost od severozahoda naraščala, v hribovitem svetu zahodne Slovenije bodo nastajale posamezne plohe in nevihte. Pihal bo šibak vzhodni veter, na Primorskem šibka burja, najvišje temperature bodo med 25 °C in 31 °C, na Goriškem do 34 °C.

V noči na ponedeljek pa bomo najverjetneje že pod vplivom oslabljene vremenske fronte, ki bo prinesla nekaj padavin in osvežitev. Za tako daleč naprej je seveda še predaleč za podrobnosti. Po zadnjih izračunih pa bo ponekod padlo do 25mm dežja.

V noči na ponedeljek bodo plohe in nevihte zajele večji del Slovenije, v ponedeljek bo spremenljivo do pretežno oblačno, občasno se bodo pojavljale krajevne plohe in nevihte, osvežilo se bo. Zapihal bo severni veter, burja na Primorskem se bo okrepila, najvišje temperature bodo med 17 °C in 22 °C, na Primorskem do 30 °C.

Količina padavin bo razmeroma skromna

Osvežitev bo verjetno dovolj velika, da bo na Primorskem prekinjen vročinski val. Naslednji teden bo vreme lahko bolj spremenljivo: dopoldnevi bodo večinoma sončni, popoldnevi pa se bodo zaradi segrevanja tal hitro razvile krajevne plohe in nevihte. Večinoma bodo pod vplivom severnih vetrov, vročina na Primorskem bo verjetno spet pritisnila. Za večjo dinamično bo vse odvisno od bližine teh višinskih jeder hladnega zraka. Poleg tega se pričakuje, da se bo nad severnim delom Atlantika vzpostavil subtilni greben visokega zračnega tlaka, ki bo usmerjal pot višinskih ciklonov (hladnih jeder) pretežno čez vzhodni del Evrope proti območju Črnega morja, kar bo omogočilo, da bodo ti sistemi redno prinašali hladnejši zrak v višje plasti naše regije in s tem vzdrževali tendenco k bolj spremenljivemu vremenu. To pomeni, da bodo višinski cikloni, ki se bodo premikali iz severnejših širin, prinašali valove hladnejšega zraka v višjih plasteh, kar bo spodbujalo dnevno temperaturno nihanje in povečalo verjetnost za nastanek popoldanskih neviht. Vendar pa bo natančna intenzivnost in lokacija teh pojavov močno odvisna od dnevnega segrevanja tal, količine vlage v zraku ter interakcije med makroskalskimi tokovi (kot je položaj jet streama) in lokalnimi mezoskalnimi procesi (npr. vetrovni vzorci, topografija). Čeprav vremenski modeli trenutno nakazujejo, da bo ta spremenljiv vzorec vztrajal vsaj nekaj dni, so natančne podrobnosti še vedno negotove, saj lahko majhne spremembe v začetnih pogojih (npr. premik visokega tlaka za nekaj sto kilometrov ali sprememba hitrosti vetra v višjih plasteh) povzročijo velike razlike v končni razporeditvi padavin in temperaturnih trendih. Podobno se je zgodilo ta teden, napovedi pred nekaj dnevi so nakazovale na vročinski val tudi drugod, vendar je prav bližin teh jeder to preprečila.

Povprečne anomalije geopotencialnih višin v naslednjem tednu, s puščicami je označena previdena pot višinskih jeder hladnega zraka

Skupinski izračun kaže na nestanovitno vremensko sliko