Med komentarji sem zasledil kar precej vprašanj in pomislekov, kako bo letos s pozebo? Pomladanske pozebe so obdobja, ko temperature po začetku vegetacijske sezone padejo pod 0 °C. To se zgodi po tem, ko so se rastline že prebudile iz zimskega mirovanja in so tako bolj občutljive na mraz. Pozeba lahko poškoduje cvetove, brste, liste in mlade poganjke, kar vpliva na rast in pridelek.
Ko pomlad nežno potrka na vrata, narava zaživi v barvah in vonjih. Drevesa brstijo, cvetovi se odpirajo, ptice prepevajo. A prav v tem času, ki bo kmalu sledil, ko se zdi, da je zima le še spomin, nas lahko preseneti hladni objem pomladanske pozebe. Ta nenaden padec temperature lahko uničujoče vpliva na rastline, ki so ravno začele novo rastno sezono. V zadnjih letih smo priča vse pogostejšim vremenskim ekstremom, ki vplivajo na kmetijstvo in naravo. Nenavadno topli zimski dnevi lahko povzročijo prezgodnje prebujanje vegetacije, kar poveča ranljivost rastlin za poznejše hladne valove. Topli zimski in zgodnje pomladni dnevi povzročijo, da rastline zaznajo to kot signal za začetek vegetacije. Začnejo se procesi, kot so sokotenje, brstenje in cvetenje. Takrat so rastline v občutljivem stanju; mladi poganjki in cvetovi niso odporni na mraz. Če nato pride do nenadne ohladitve, so posledice lahko katastrofalne.
Polarni vrtinec ima ključno vlogo pri pomladanskih pozebah, še posebej, če oslabi pozno v sezoni. Ko se polarni vrtinec ne razgradi pravočasno, ostaja hladen arktični zrak ujet nad polarnim območjem. Če pa vrtinec oslabi ali razpade prepozno, lahko nenadoma sprosti velike količine hladnega zraka proti nižjim geografskim širinam, kar prinese nenadne in močne ohladitve ravno v času, ko so rastline najbolj občutljive. V preteklosti smo že bili priča primerom, ko je oslabitev polarnega vrtinca povzročila izjemno nizke temperature in hude pozebe. V letu 2021 je prišlo do pozne oslabitve polarnega vrtinca. Po toplem marcu in začetku aprila so se temperature nenadoma znižale. V nočeh med 6. in 8. aprilom so se temperature ponekod spustile tudi do -7 °C. Nizke temperature so trajale več zaporednih noči, kar je povečalo obseg poškodb na rastlinah. In nekaj podobnega lahko pričakujemo tudi letos k tej temi se bomo še vrnili…
Evropski izračun se je ustalil v tem vremenskem kaosu, ki je trajal kar nekaj časa. Ljubitelji zime in snega so se spraševali, ali bo vendarle padlo nekaj snega ali bo spet višinsko jedro odneslo preveč zahodno, južno ali vzhodno. Očitno bo vendarle nekaj snega po nižinah padlo v petek in deloma soboto. V zadnjih dneh smo bili priča številnim vremenskim spremembam, ki so povzročile precej zmede, razlog sem navedel že v prejšnjem zapisu.
Nad Severno Evropo vlada območje visokega zračnega pritiska, nad srednjo in južno pa imamo več višinskih jeder. Z zahodnimi do jugozahodnimi vetrovi v višinah priteka iz Sredozemlja vlažen zrak, ki povzroča občasne manjše padavine nad Slovenijo. Pozornost se mi je že ob prejšnjem zapisu usmerila na jedro v bližini Rokavskega preliva na Dovrskih vratih, to je najožji del tega preliva, ki ločuje Veliko Britanijo od celinske Evrope.
Jutri bo pretežno oblačno in topleje, sprva bo zlasti na Primorskem in Notranjskem občasno rahlo deževalo, popoldne pa lahko tudi v osrednji Sloveniji. Zapihal bo jugozahodni veter, najvišje dnevne bodo na severozahodu okoli 5 °C, drugod med 8 °C in 14 °C.
Tisto manjše jedro nad Poljsko se bo združilo, s tem se v naslednjih urah nekoliko poglobilo in se začelo spuščati proti jugu. Njen vpliv bomo čutili jutri, ko bo zapihal jugozahodni veter, ki bo segrel ozračje. Na fenskem vzhodu se bo segrelo skoraj do +15 °C!
Tako kot se bo hitro segrelo se bo tudi ohladilo. V petek nas bo doseglo višinsko jedro hladnega zraka.
V noči na petek se bodo padavine okrepile in zajele vso Slovenijo, po nižinah se bo meja sneženja spustila do nižin najprej na severovzhodu, proti jutru pa tudi v osrednji in južni Sloveniji. Na Primorskem bo deževalo. V petek čez dan bodo padavine od severa slabele in do večera razen na jugovzhodu ponehale. Pihal bo severovzhodni veter, na Primorskem burja, najvišje temperature bodo med -1 °C in 3 °C, na Primorskem do 8 °C.
Hitro ohlajanje na površju je posledica dotoka hladnega zraka iz višjih plasti in severnejših območij. Padavine, ki se bodo v četrtek pojavljale na pregradah zahodne in južne Slovenije, se bodo v noči na petek okrepile in zajele vso Slovenijo. Meja sneženja se bo razen na Primorskem proti jutru večinoma spustila do nižin. Največ padavin bo po ecmwf in nemškem iconu padlo v dopoldanskem času. Čez dan in popoldne pa bodo padavine od severa slabele in do večera povsod razen na jugovzhodu ponehale. Trend pa je pri rapidu iz izračuna v izračun slabši. 12z kaže polovico manj padavin, kot je kazal 6Z, v takem temu bo marsikje ostalo zeleno. Enak trend sem opazil pri evropskem izračunu. Tu predvsem mislim na večji del ljubljanske kotline in bermudski trikotnik, ki bo imel fenski učinek. Tako da moja napoved je do 5cm snega, na Notranjskem do 10cm.
V noči na petek bo zapihal severovzhodni veter, na Primorskem burja, ki se bo čez dan še okrepila. Ob koncu tedna bo največ sončnega vremena v zahodni Sloveniji in na Primorskem, burja bo postopno slabela.
V soboto bo v zahodni Sloveniji in na Primorskem večinoma sončno, drugod bo zmerno do pretežno oblačno. Ponekod bo pihal vzhodni veter, na Primorskem šibka do zmerna burja, najvišje temperature bodo med -1 °C in 3 °C, na Primorskem do 10 °C.
V nedeljo bo na Primorskem večinoma sončno, drugod bo deloma sončno z občasno spremenljivo oblačnostjo. Jutro bo mrzlo, na Primorskem bo še pihala šibka burja. Najvišje temperature bodo med -1 °C in 4 °C, na Primorskem do 10 °C.
V nadaljevanju treba biti pozoren nad dogajanjem v ZDA, ki tudi Evropi kroji vreme. Če se spomnite dogajanja ob tistem polarnem januarskem udaru, nam je ta prinesel močno otoplitev v zadnji januarski dekadi s tistimi globokimi cikloni nad severnim delom Atlantika.
Tipična negativna AO z visokim tlakom nad Arktiko in nizkotlačnimi sistemi v zmernih geografskih širinah
V ponedeljek bo po mrzlem jutro delno jasno občasno spremenljivo oblačnostjo in še naprej razmeroma hladno. Na Primorskem bo pihala šibka burja, najvišje temperature bodo med -1 °C in 4 °C, na Primorskem do 10 °C.
Torej, spet bo prišlo do izrazitega temperaturnega kontrasta med arktičnimi in tropskimi predeli, kar krepi zračni curek(jet stream). Ko je zračni curek močan, lahko povzroči intenzivno divergenčno gibanje v zgornjih plasteh atmosfere. To vodi v hitro poglabljanje nizkotlačnih sistemov v prizemlju. In te se pričakuje nad severnim delom Atlantika. V naslednjem tednu bo polarni zrak zaradi visokega tlaka nad Arktiko stacioniran večinoma nad vzhodnim delom Evrope in zahodno Rusijo, torej blizu Slovenije, občasno pa se je bo celo dotikal.
Pri nas bo po prehodu petkove vremenske fronte suho vreme, se pa zaradi že omenjenih nizkotlačnih sistemov nad severnim delom Atlantika poveča možnost za prehodno vzpostavitev afriškega grebena, ki bo bolj plod pred frontalne južne advekcije kot kakšen stabilen greben.
Ob kombinaciji negativnega AO bi lahko to prineslo zanimivo vremensko situacijo okoli 20.februarja. Od severovzhoda bi se proti območju Alp spuščal polarni zrak, hkrati pa bi imeli na drugi strani vpliv vlažne in toplejše atlantske zračne mase. Lahko bi se pojavili pogoji za obilne padavine z razmeroma nizko mejo sneženja?
Vdor toplejših in bolj vlažnih atlantskih zračnih mas v kombinaciji s približevanjem polarne zračne mase. (za animacijo klikni sliko)
Če na kratko še povzamem dogajanje do konca februarja nas čaka po mojem mnenju, po nekaj dneh suhega vremena bolj dinamična zadnja februarska dekada. Negativne anomalije nad vzhodnim delom ZDA običajno prinašajo atlantski greben, kar ustreza mjo fazi 8, ki bo nastopila v naslednjih dneh.