Začetek tedna je prinesel veliko količino dima iz gozdnih požarov v Kanadi, ki je segel tudi v Evropo. Po 5.juniju je že dosegel Evropo, največ pa ga je bilo med ponedeljkom in sredo. To so bili predvsem manjši prašni delci s premerom do dva in pol mikrometra, ki pomembno vplivajo na prehod sončnih žarkov skozi ozračje. Rezultat je situacija, ko sipanje postane manj odvisno od valovne dolžine sončne svetlobe in barva razpršene svetlobe se spremeni v belo. To pojasnjuje belkast odtenek neba. Hkrati je to situacija, ki se kaže v močnem rdečem odtenku Sonca ob sončnem vzhodu ali sončnem zahodu, saj prašni delci pomagajo izraziteje zmanjšati modro in vijolično barvo v času, ko morajo žarki zaradi nizke nadmorske višine preiti skozi debelejšo plast ozračja.

Satelitska slika iz ponedeljka, 9. junija 2025 z dimom nad Evropo (rahlo siva, najbolj opazna nad Francijo)
Dim nad Evropo se nahaja na višjih ravneh troposfere, zato je jasno viden na ustreznih spektralnih kanalih meteoroloških satelitov, občutljivih na te prašne delce. Zahvaljujoč svoji višini nikakor ne vpliva na koncentracije tal, za razliko od situacij s požari nad Evropo poleti 2022. Dim je dosegel Evropo zahvaljujoč pretoku primernih smeri čez severni Atlantik. Pred tem pa je prizadel tudi pomemben del Združenih držav Amerike, kar ni izjemen dogodek za kanadske požare. Vendar pa dim pogosto pride tja na nižjih ravneh, kar nato predstavlja veliko tveganje za zdravje prebivalcev, ki dihajo onesnažen zrak.

V sredo, 11. junija, ko je bila močno povečana količina aerosolov, povezanih s požari v Kanadi nad Slovenijo
Letošnja sezona gozdnih požarov v Kanadi se je začela v drugi polovici maja. Za razliko od najslabše sezone doslej leta 2023 so bili tokrat številni izbruhi tudi v osrednjih provincah Manitoba in Saskatchewan, k čemur sta pripomogla tako suho vreme prejšnjih tednov kot izredni vročinski val, ki je območje prizadel sredi maja. Takrat so najvišje temperature na nekaterih postajah tri dni zapored presegale 35 °C.
Zaradi suhega, nadpovprečno toplega in včasih vetrovnega vremena v naslednjih dneh oziroma tednih se je število požarov in površina požganih tal dramatično povečala. Velikost požganega območja se je v zadnjem desetletju maja povečala za več kot šestkrat, z 231.000 hektarjev na začetku na 1.477.000 na koncu. V zvezi s tem je to druga najslabša požarna sezona v tem letnem času, po omenjeni rekordni sezoni leta 2023.

Kumulativna velikost požganega območja v Kanadi od začetka leta izhaja iz satelitskih podatkov – letos je črna, najslabša sezona leta 2023 v modri barvi (povprečno siva)
Območje visokega zračnega pritiska, ki vlada nad Srednjo in Severno Evropo, bo postopoma začelo slabeti, kar bo omogočilo vdor hladnejšega in bolj vlažnega zraka iz severozahodnega dela Evrope. Vremenske spremembe bodo najbolj opazne v ponedeljek, ko nas bo dosegla vremenska fronta. Junij je bil doslej izrazito suh z zelo malo padavinami, zato bo pričakovan dež prvi resnejši v tem mesecu za večino države. Kljub temu ne bodo padavine obilne – zaradi šibkejših vremenskih pogojev, ki jih povzroča preostali vpliv suhega zračnega masiva, se bodo količine dežja gibale le v zmernih količinah.

V 173 letnem nizu nabora podatkov imamo med desetimi najbolj suhimi, kar štiri ki so se zgodili v zadnjih 20 letih, trend je znan
Glavni vzrok za ta razvoj je vztrajajoč vpliv severnih višinskih vetrov, ki krožijo visoko v atmosferi. Ti vetrovi bodo v nedeljo spremenili smer proti zahodu, kar je posledica nastanka sekundarnega ciklona nad severno Italijo. Prav ta nizki tlak bo povzročil, da se bodo padavine nad Slovenijo zadržale dlje časa kot običajno – po trenutnih napovedih se bodo pojavljale vse do torkovega jutra, ko se bo fronta počasi umaknila proti vzhodu.
Jutri bo sončno in vroče, popoldne ni izključena v hribovitem svetu zahodne Slovenije kakšna nevihta, najvišje temperature bodo med 28 °C in 32 °C, na Goriškem do 35 °C.
V ponedeljek bo spremenljivo do pretežno oblačno, osvežilo se bo, pojavljale se bodo krajevne plohe in nevihte, ponekod bo zapihal severni veter, na Primorskem šibka do zmerna burja, najvišje temperature bodo na severozahodu okoli 20 °C, drugod med 24 °C in 28 °C, na Goriškem do 32 °C.
Prehod fronte bo poleg padavin prinesel tudi osvežitev ozračja. Temperatura bo za nekaj dni padla na bolj normalne vrednosti, ki so primerne letnemu času.
V torek bo deloma sončno s precej spremenljive oblačnosti, pihal bo severovzhodni veter, na Primorskem šibka do zmerna burja, najvišje temperature bodo na severozahodu okoli 20 °C, drugod med 23 °C in 26 °C, na Goriškem do 30 °C.
Po prehodu fronte se bodo temperature od torka začele postopoma dvigovati, pri čemer bodo v notranjosti države dnevne vrednosti dosegale okoli 26 °C, kar pomeni vrnitev k toplejšim, a še vedno zmernim junijskim razmeram. V drugi polovici naslednjega tedna se bo nad Severnim morjem okrepilo območje visokega zračnega pritiska, ki bo s svojim južnim robom vplival na razmere tudi pri nas. Na stičišču toplejšega zraka pod anticiklonom in hladnejših mas iz vzhoda bo vzdolž frontalne cone valovila šibka vremenska fronta, vendar bo njen učinek na nas omejen.
V sredo bo večinoma sončno z nekaj visoke koprenaste oblačnosti, šibka burja na Primorskem bo zjutraj oslabela, najvišje temperature bodo med 23 °C in 28 °C, na Goriškem do 32 °C.

V četrtek in petek ni izključen pojav krajevnih ploh in neviht zlasti v alpskem svetu severne Slovenije(vir weatherbell)
V četrtek bo večinoma sončno in vroče, popoldne in zvečer bodo na severu lahko nastale posamezne vročinske nevihte, najvišje temperature bodo med 28 °C in 33 °C.
Zaradi tega bodo v četrtek in petek popoldan lahko nastajale krajevne padavine, ki pa bodo večinoma zajele le alpski svet, kjer bo orografsko dviganje zraka spodbudilo oblačnost in kratkotrajne padavinske pojave. Vzpon temperature v drugi polovici naslednjega tedna bo posledica ponovnega prodiranja toplejšega zraka iz zahodne Evrope.
Če se bo izšlo za vročinski val bomo še videli, če pride do njega pa bo verjetno kratkotrajen, saj se kaže na možnost novega vdora hladnejšega zraka z Atlantika.