Zimska monotonija se nadaljuje: stabilno vreme še vsaj teden dni

10. decembra, 2025

Vloga Barentsovega morskega ledu v zimski poti ciklonov in pojavu toplo-arktične hladno-sibirske anomalije

V zadnjih desetletjih smo priča dramatičnim spremembam v arktičnem podnebju, ki ne vplivajo le na oddaljene polarne regije, temveč se njihovi učinki širijo daleč na kopno, vključno z Evrazijo in celo Severno Ameriko. Ena izmed najbolj intrigantnih pojavov je tako imenovana toplo-arktična hladno-sibirska anomalija, pogosto označena s kratico WACS (Warm Arctic – Cold Siberia), ki opisuje paradoksalno situacijo, kjer se Arktika segreva hitreje od pričakovanj, medtem ko se deli Sibirije in vzhodne Evrope soočajo z nenavadno hudim zimskim mrazom. Ta anomalija ni zgolj naključni vremenski vzorec, temveč je tesno povezana z zmanjševanjem obsega morskega ledu na Barentsovem in Karskem morju, ki igra ključno vlogo pri usmerjanju zimskih ciklonov in oblikovanju širših atmosferskih cirkulacijskih vzorcev. V tem članku bomo podrobno raziskali mehanizme, ki stojijo za tem pojavom, opirajoč se na ključne znanstvene študije, opažanja in modele, ki razkrivajo, kako izguba ledu vpliva na naše zime in kaj to pomeni za prihodnost.

Začnimo z osnovami arktičnega segrevanja. Arktika se segreva trikrat hitreje kot globalno povprečje, pojav, znan kot arktično ojačanje (Arctic amplification). To je posledica več dejavnikov, vključno z zmanjševanjem albedo efekta – ko se led tali, temnejša oceanska površina absorbira več sončne energije, kar pospeši segrevanje. Posebej izrazito je to na Barentsovem morju, ki leži severno od Norveške in Rusije, kjer je obseg morskega ledu v zadnjih letih dosegel rekordno nizke vrednosti, zlasti pozimi. Čeprav je obseg poletnega morskega ledu še vedno vsaj 33 % manjši kot na začetku satelitskega zapisa pred skoraj petdesetimi leti, pa je zanimivo, da je 20-letno obdobje od 2005 do 2024 po evropskih podatkih (OSI SAF) zaznamovalo najpočasnejšo stopnjo izgube površin ledu od poznih sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Po evidenci NSIDC je bila to druga najpočasnejša stopnja. Izguba ledu v tem obdobju je bila približno štiri- do petkrat manjša kot v najbolj intenzivnem obdobju med letoma 1993 in 2012. Ta začasna upočasnitev ne pomeni, da se je trend obrnil – gre za naravno variabilnost, ki jo poganjata Atlantska multidekadna oscilacija in Pacifiška desetletna oscilacija –, vendar pa prav ta „pavza“ ne zmanjša pomena Barentsovega morja za naše zime. Ravno nasprotno: pozimi se učinki kopičijo še hitreje, ker je led tanjši in se lažje lomi, zato odprta voda pozimi oddaja še več toplote v ozračje kot v prejšnjih desetletjih. Ko led izgine, odprt ocean sprošča ogromne količine toplote in vlage v ozračje, kar ustvarja lokalne toplotne flukse, ki lahko dosežejo več sto vatov na kvadratni meter. Ti fluksi delujejo kot motor za atmosferske spremembe, saj ogrevajo nižjo troposfero in vplivajo na tlačne sisteme.

Letošnji minimalni obseg ni nič nenavadnega v primerjavi z preteklimi leti in je 11. najnižji letni obseg arktičnega ledu od začetka beleženja leta 1979.

Eden izmed ključnih mehanizmov, ki povezuje izgubo ledu z WACS anomalijo, je vpliv na poti zimskih ciklonov. V normalnih razmerah se cikloni, ki nastajajo nad Atlantskim oceanom, premikajo vzhodno čez Evropo in Sibirijo, prinašajoč toplejši in vlažnejši zrak, ki blaži zimski mraz. Vendar pa, ko je led na Barentsovem morju minimalen, ti toplotni fluksi ustvarjajo območje nizkega tlaka, ki privlači ciklone severneje, proti Arktiki. Namesto da bi potovali čez celinsko Sibirijo, se cikloni usmerijo proti Barentsovemu in Karskem morju, kjer se okrepijo zaradi dodatne energije iz oceana. To vodi do zmanjšane ciklonske aktivnosti nad Sibirijo, kjer prevladajo anticiklonski sistemi – visokotlačne celice, ki prinašajo jasno vreme, močno izžarevanje toplote v vesolje in posledično ekstremen mraz. Razlika v temperaturah med ogreto Arktiko in ohlajeno Sibirijo lahko preseže 10 stopinj Celzija v nižji troposferi, kar ustvarja močan horizontalni gradient, ki dodatno krepi ta vzorec.

Ta proces je bil podrobno raziskan v študiji iz leta 2012, objavljeni v reviji Journal of Climate, kjer so avtorji z uporabo numeričnih modelov, kot je AFES (Atmospheric General Circulation Model for the Earth Simulator), simulirali scenarije z različnimi obsegi ledu. Rezultati so pokazali, da zmanjšan led vodi do odklona ciklonov za približno 10-20 stopinj severneje, kar zmanjša advekcijo toplega zraka nad Sibirijo za kar 30 %. Ta študija je bila ena prvih, ki je jasno dokazala vzročno zvezo med izgubo ledu in WACS anomalijo. Kasnejše raziskave so to potrdile in razširile, na primer študija iz leta 2016, ki je analizirala opažene podatke in ugotovila, da izguba ledu na Barentsovem morju prispeva k približno 50-60 % variance v WACS vzorcu, predvsem prek povečanih turbulentnih toplotnih fluksov. Ti fluksi ne le ogrevajo lokalno ozračje, temveč tudi vplivajo na stratosfero, kjer lahko povzročijo oslabitev polarnega vrtinca, kar vodi do še večjih vremenskih ekstremov na nižjih širinah.

Skupina morskih levov na kopnem na Svalbardu, norveškem arhipelagu v Arktičnem oceanu. Plenilci, vključno s polarnimi medvedi, se za lov zanašajo na plavajoče ledene ploščadi. Upadanje morskega ledu ogroža te velike sesalce z zmanjšanjem primarnega habitata, zmanjšanjem uspešnosti lova in prisilitvijo živali na obalo. Slika: Sharon Guynup/Mongabay.

Povratne zanke igrajo ključno vlogo pri ohranjanju tega vzorca. Ko se led tali, se sprošča toplota, ki krepi ciklone in odklanja njihove poti, kar vodi do manj snega nad Sibirijo. Manj snega pomeni manj izolacije tal, kar omogoča še hitrejše ohlajanje tal in krepitev sibirskega anticiklona. Ta anticiklon nato blokira zahodne vetrove, kar dodatno zmanjša transport toplote v regijo. Študija iz leta 2018 je pokazala, da ta proces vključuje tudi stratosfersko pot, kjer izguba ledu povzroči valovne motnje, ki oslabijo polarni vrtinec in omogočijo prodor hladnega arktičnega zraka južneje. To je razlog za pojave, kot je “zver z vzhoda” (Beast from the East), ki je leta 2018 prinesla izjemen mraz v Evropo, vključno s Slovenijo, kjer so temperature padle pod -20 stopinj Celzija.

Novejše raziskave, kot je tista iz leta 2023, so kvantificirale prispevek izgube ledu na Barentsovem in Karskem morju k ekstremom v vzhodni Aziji, ugotavljajoč, da prispeva kar 65 % k ohlajanju vzhodne Azije in 81 % k arktičnemu segrevanju na medletni lestvici. Te ugotovitve so podprte z reanaliznimi podatki, kot so ERA5, ki kažejo na povečano pogostost WACS vzorca po letu 2000. Poleg tega so študije iz leta 2023 raziskale modulacijo tega vzorca prek Ural blokade in vzhodnoatlantskega vzorca, ki dodatno vplivata na ciklonarne poti. Ti vzorci niso izolirani; vplivajo na globalno cirkulacijo, vključno z jet streamom, ki postane bolj meandrast in povzroča dolgotrajne vremenske ekstreme.

Plovilo se prebija skozi tanek poletni ledeni sloj. Izguba morskega ledu je povzročila prizadevanje številnih držav, vključno z ZDA, Rusijo in Kitajsko, za vzpostavitev večje prisotnosti v regiji, z namenom vzpostavitve obodnih ladijskih poti, rudarjenja v Arktičnem oceanu in krepitve nacionalne varnosti. Slika: Sharon Guynup/Mongabay.

Vplivi te anomalije segajo daleč onkraj Sibirije. V Evropi lahko povzroči hude snežne nevihte in mraz, kot smo videli v letih 2010, 2018 in 2021, ko je hladni zrak iz Sibirije preplavil kontinent. V Aziji vpliva na kmetijstvo, saj ekstremni mraz uničuje pridelke, medtem ko v Arktiki pospešeno taljenje ledu ogroža ekosisteme, vključno z medvedi in ribolovom. Prihodnje projekcije, temelječe na modelih CMIP6, napovedujejo, da se bo WACS vzorec okrepil do sredine stoletja, če se emisije toplogrednih plinov ne zmanjšajo. Do leta 2050 bi lahko frekvenca ekstremnih hladnih zim v Evraziji narasla za 20-30 %, kljub splošnemu globalnemu segrevanju.

Vendar pa ni vse črno-belo. Nekatere študije kažejo, da je WACS lahko tudi notranji način variabilnosti, ki ga sproži severnoatlantska oscilacija (NAO), in da izguba ledu deluje kot ojačevalec, ne pa edini vzrok. To poudarja kompleksnost podnebnega sistema, kjer interakcije med oceanom, ledom in ozračjem ustvarjajo nelinearne učinke. Za natančnejše napovedi so potrebne boljše opazovalne mreže, vključno z več sateliti in postajami v Arktiki.

V zaključku lahko rečemo, da vloga Barentsovega morskega ledu v zimski poti ciklonov in pojavu WACS anomalije predstavlja ključni most med lokalnimi arktičnimi spremembami in globalnimi vremenskimi vzorci. Razumevanje teh mehanizmov nam pomaga bolje pripraviti na prihodnje zime, ki bodo verjetno bolj nepredvidljive. To pomeni, da moramo spremljati arktični led že jeseni, saj lahko nizke vrednosti napovedujejo hud mraz v Evraziji. S tem znanjem lahko bolje razumemo, zakaj se kljub globalnemu segrevanju še vedno soočamo z ekstremnimi hladnimi valovi – to je paradoks, ki ga poganja prav podnebna kriza sama.

Zimska monotonija se nadaljuje: stabilno vreme še vsaj teden dni

Naredimo eno vnovično analizo atmosferskega stanja in kakšne so možnosti za konec zonalnega toka nad Evropo. NAO se krepi in bo ostal v pozitivnem stanju v naslednjih desetih dneh, to pomeni da nas čaka nadaljevanje zonalnega tipa vremena nad Evropo. Po domače globoki cikloni bodo prihajali nad severni del Atlantika in nadaljevali svojo pot naprej proti Skandinaviji ali pa se spustili proti zahodnemu delu Sredozemlja in naj ne bi imeli večjega vpliva na vreme pri nas vsaj še deset dni. Če pogledamo stanje polarnega vrtinca vidimo, da bo moč zonalnih vetrov v stratosferi na višini 10mb padla iz 30 na okoli 15m/s. To se bo zgodilo okoli 15.decembra.

Moč zonalnih vetrov bo padla na okoli 15m/s.

Močan vpliv vala 1 bo pripomogel k temu, vendar podobno kot pri prvem segrevanju, ko je skoraj prišlo do obrata vetra(lahko je bil, vendar nisem prepričan) bo prišlo do odboja Rossbyevih valov. Kaj sploh je odboj, predstavljate si atmosfero kot dvonadstropno hišo. V spodnjem nadstropju(troposfera) nastajajo valovi – Rossbyevi valovi. To so tisti valovi, ki prinašajo mraz iz severa ali toploto iz juga. V zgornjem nadstropju(stratosfera) pa piha zelo močan vzhodni veter okoli pola. To je polarni vrtinec. Ko je ta zgornji veter premočan (hitrost nad približno 30–40 m/s), deluje kot trda stena. Valovi iz spodnjega nadstropja udarijo vanj in se odbijejo nazaj dol – kot žoga, ki jo vržeš ob betonsko steno. To je odboj Rossbyjevih valov (po Charney-Drazinu pravilu). Odbiti valovi okrepijo zonalni tok, polarni vrtinec ostaja močan. Do novega odboja pride takrat, ko se veter v zgornjem nadstropju upočasni(zaradi segrevanja), stena postane mehkejša. Takrat lahko novi valovi iz troposfere prodrejo navzgor, razbijejo polarni vrtinec in mraz lahko pride v Evropo. Kot vidimo bo polarni vrtinec okoli 15.decembra nekoliko oslabel, zaradi mjo v fazi 8 in negativnega AAM bo prišel nov val iz troposfere. Če ta val preseže kritično hitrost se bo odbil ali prodrl in zima v Evropi se lahko začne. Če se »žoga« odbije od stene, ostane blago. Če pa steno prebije, pride mraz in sneg.

Vendar kot sem napisal, tudi tokrat bo najverjetneje prišlo do odboja. Za to uporabljamo Eliassen-Palm flux, ki nam lepo pokaže te odboje.

Eliassen-Palm flux

Med 40N in 60N je Evropa s severnim Atlantikom in Severno Ameriko. Iz troposfere (pod 200 hPa) prihajajo močne navzgor usmerjene črne puščice to so rossbyevi valovi, ko pridejo do 100–50 hPa (spodnji del stratosfere) se začnejo obračati vodoravno ali celo navzdol. To je klasičen odboj, pri 60N je polarna regija, močno rdeče območje (pozitivna divergenca EP-fluxa) in puščice so usmerjene navzdol kar pomeni da se energija valov vrača nazaj v troposfero in hkrati pospešuje vzhodni veter v stratosferi (polarni vrtinec se krepi). Če rdeče območje nad 60°N zmanjša ali postane modro (negativna divergenca) in ko puščice ostanejo usmerjene navzgor čez 10 hPa, takrat valovi prebijejo steno in polarni vrtinec se začne razbijati, tega pa ni videti.

Po 20.decembru pa so možne spremembe, predvsem zaradi negativnega aam in stagnacije MJO v fazi 8.

AAM bo negativen po najnovejšem izračunu do konca leta

Stagnacija MJO v fazi 8

Če se troposfera bolje poveže z tropsko konvekcijo, bi to prineslo konvergenčne tokove in potencialno NAO nevtralno ali negativno. To pa vidimo na grafu spodaj.

Anomalija potenciala hitrosti – meri divergenco/zgornjo konvergenco vetrov v tropski atmosferi na višini 200mb(zgornja troposfera)

Torej veliko bo odvisno od MJO, videti je kako slabi v fazi 8, saj ni več tako močnih barv med 180W in 120W. Po 16.decembru je videti retrogradni pomik nazaj proti zahodu in fazi 7. To bo pomenilo manj pritiska na aljaški graben in slabljenje vala 1. Ta prehod podpira slabljenje zonalnega toka nad Pacifikom, kar bi lahko olajšalo propagacijo Rossbyjevih valov proti Atlantiku – ključni korak za razvoj vala 2 vzorca. Val 2 z grebenom nad severnim delom Atlantika, ki bi lahko blokiral zonalni tok in omogočil prenos arktične zračne mase iz Arktike. Sicer pa se bo polarni vrtinec ob koncu leta močno okrepil, to lepo vidimo po manj pozitivnih anomalijah nad Arktiko. Torej bomo odvisno izključno od dogajanja v troposferi.

Polarni vrtinec se bo ob koncu leta okrepil

V naslednjih najmanj sedmih do desetih dneh bo nad našim območjem prevladovalo izrazito stabilno, suho in za zimski čas dokaj monotono vreme. Nad srednjo Evropo se je namreč zasidral močan in obsežen anticiklon, ki ga spremlja izrazita toplotna kupola v višjih plasteh ozračja. Geopotencial na višini 500 hPa trenutno dosega vrednost okoli 575 dekametrov, kar je za december precej nadpovprečno in potrjuje izjemno stabilnost zračne mase nad nami.

Smo v izrazitem območju visokega zračnega pritiska

Po tej sliki vidimo da se bo po dekametrih anticiklon do ponedeljka kar trikrat obnovil ob krajši oslabitvi, kar pomeni da nas še naprej čaka milo vreme

Danes je v notranjosti Slovenije opazno manj nizke oblačnosti in megle kot včeraj, očitno je prišlo do več mešanja zraka. Temperatura bo danes tudi po nižinah osrednje Slovenije skokovito narasla, z hitrim spustom relativno vlage v ozračju bo temperatura zelo hitro rasla. Današnja ljubljanska radiosondaža kaže najvišjo temperaturo okoli +13 °C med približno 1500 in 1700 metri nadmorske višine, kar je značilno za močan temperaturni obrat. Nad to plastjo se temperatura hitro znižuje, hkrati pa vlažnost zraka pada pod 20 %, kar potrjuje prisotnost zelo suhe in stabilne zračne mase, ki jo dobro prikazuje tudi rdeča krivulja rosišča na sondažnem diagramu.

Ljubljanska sondaža kaže na močan temperaturni obrat

Jutri bo precej jasno, po nižinah bo zjutraj in dopoldne megla, ki se lahko pojavi tudi ob morju, popoldne se bo od severa prehodno pooblačilo, najvišje temperature bodo med 7 °C in 12 °C.

V prihodnjih dneh bo anticiklon počasi slabel in se pomikal proti vzhodu, vendar bo njegov vpliv še naprej dovolj močan, saj se bo še nekajkrat obnovil in bo preprečeval večje vremenske spremembe. Oslabel bo občasno predvsem zarad polarne doline, ki se bo spuščala proti Črnemu morju. Občasno se bodo pojavljala krajša obdobja z nizko oblačnostjo ali meglo v nižinah in kotlinah, pri čemer se bo megla lahko v zgodnjih jutranjih urah pojavila tudi v nekaterih predelih obale. Nad 600–1000 metri nad morjem pa bo večinoma sončno in izjemno toplo za december, temperature bodo tam pogosto presegale 10 °C, ponekod celo 15 °C.

V petek bo precej jasno, po nižinah bo zjutraj in dopoldne megla, ki se lahko pojavi tudi ob morju, najvišje temperature bodo med 5 °C in 10 °C, na Primorskem do 14 °C.

Sprememba se pojavi šele v sredini naslednjega tedna, v torek se bo spustila obsežna dolina s hladnejšim zrakom proti zahodnemu delu Sredozemlja in severni Afriki, nad zahodnim delom Sredozemlja bo nastal plitev ciklon, ki bi lahko zlasti v sredo vplival na vreme pri nas z povečano oblačnostjo zlasti v zahodni Sloveniji in manjšimi padavinami.

V soboto bo precej jasno, po nižinah zlasti vzhodne Slovenije bo precej nizke oblačnosti, ki se bo ponekod zadržala večji del dneva, najvišje temperature bodo med 3 °C in 8 °C, na Primorskem do 14 °C.

Nastanek plitvega ciklona nad Sredozemljem bi lahko prinesel manjše padavine

V nedeljo se bo nadaljevalo precej jasno vreme, po nižinah bo lahko precej megle oz. nizke oblačnosti, ki bo bolj pogosta v vzhodnem delu Slovenije, najvišje temperature bodo med 1 °C in 6 °C, na Primorskem do 12 °C.

Anticiklon nad nami bo verjetno oslabel šele v drugi polovici naslednjega tedna, ko se bo nova atlantska dolina s hladnejšim zrakom spustila proti Sredozemlju. Takrat vidimo bolj meridionalni tip tega vdora, saj se bo kot kaže okrepilo območje visokega zračnega pritiska nad severnim delom Atlantika kot posledica popuščanja grebena nad Aljasko in večjo valovno aktivnost nad Atlantikom.

V ponedeljek se bo nadaljevalo precej jasno vreme, po nižinah bo lahko precej megle oz. nizke oblačnosti, najvišje temperature bodo med 1 °C in 6 °C, na Primorskem do 12 °C.