Decembrska toplota v Evropi v nasprotju z zimo v Severni Ameriki

6. decembra, 2025

Zakaj bo zima 2025/26 v Evropi manj snežena, kot si mnogi želimo in zakaj je krivo Sonce

Danes bom začel s temo, ki jo še nisem zasledil. Če se spomnite mojih člankov na ciklonu sem vedno poudarjal da moramo vedno pogledati za sneženo zimo tudi sonce, poleg stvari ki sem jih naštel v prejšnjih objavah.

V zadnjih tednih smo na družbenih omrežjih in vremenskih forumih znova brali enake naslove: “Prihaja velika zima”, “Polarni vrtinec se razceplja”, “Božič bo bel”. Veliko navdušencev je v novembrskem manjšem stratosferskem segrevanju nad Kanado in v MJO fazi 7 videlo zagotovilo za dolgotrajno blokado in mraz. Vendar se je do začetka decembra 2025 izkazalo, da se realnost odmika od teh želja. Temperature so po večini Evrope še vedno nadpovprečne, sneg je ostal v visokogorju, “atlantik” je še vedno živ. Razlogov je več, a eden izmed ključnih, ki ga uradna meteorologija redko omenja, je prav trenutna visoka sončna aktivnost v kombinaciji z vzhodno fazo oscilacije (QBO east). Ta dva dejavnika skupaj zelo učinkovito krepita polarni vrtinec in zavirata nastanek tistih velikih Rossbyevih valov, ki so pogoj za dolgotrajnejše snežne in mrzle zime v Evropi.

Sončna aktivnost je v 25. ciklu dosegla vrh že avgusta 2024 in je še vedno izjemno visoka. Decembra 2025 beležimo sunspot number okoli 90–110, F10.7 radio flux pa se giblje med 150 in 200 sfu. Do 27.novembra s posameznimi izbruhi je bilo sonce dokaj tiho, v začetku decembra pa smo doživeli več močnih izbruhov razreda X in vsaj dve geomagnetni nevihti razreda G3–G4. To ni samo lepa polarna svetloba nad Skandinavijo, to je energija, ki neposredno vpliva na Zemljino atmosfero. Ko govorimo o vplivu Sonca na vreme, ločimo dva glavna mehanizma. Prvi je tako imenovani top-down mehanizem: več UV-sevanja segreva ozon v stratosferi, kar povečuje temperaturni gradient med ekvatorjem in polom ter posledično krepi zahodne vetrove okoli polarnega vrtinca. Drugi mehanizem je troposferski: geomagnetne nevihte motijo ionosfero, inducirajo električne tokove v atmosferi in na ta način stabilizirajo troposferski curek (jet stream), kar zmanjša amplitudo planetarnih Rossbyevih valov. Oba mehanizma v obdobju visoke sončne aktivnosti delujeta v isto smer – krepita polarni vrtinec in podpirata zonalno cirkulacijo.

Opozorilo o močni sončni nevihti pred dnevi s strani NOAA

Tu nastopi še QBO, kvazibienalna oscilacija vetrov v ekvatorialni stratosferi. Trenutno smo v vzhodni fazi (easterly QBO), kar samo po sebi ponavadi pomeni večjo verjetnost za oslabljen polarni vrtinec in negativno arktično oscilacijo (AO). Vendar pa Karin Labitzke že od osemdesetih let prejšnjega stoletja opozarja, da se ta učinek močno spremeni glede na stopnjo sončne aktivnosti. Ko je sončna aktivnost nizka (solar minimum) in je QBO v vzhodni fazi, je polarni vrtinec ponavadi šibek, valovna aktivnost velika in zime v Evropi hladne ter snežne. Ko pa je sončna aktivnost visoka (solar maximum), vzhodna faza QBO prav nasprotno vodi do hladnejše polarne stratosfere in močnejšega vrtinca. To je tisto, kar trenutno doživljamo.

Najboljše snežne zime v zadnjih tridesetih letih so se zgodile prav v letih, ko je bila sončna aktivnost najnižja in je bila QBO v vzhodni fazi. Zima 1995/96 je bila del solarnega minimuma cikla 22, QBO je bil vzhoden, polarni vrtinec se je januarja razcepil in Evropa je doživela dolgotrajno snežno odejo tudi v nižinah. Podobno velja za zimo 2005/06 (minimum cikla 23), 2009/10 (globoki minimum cikla 23/24, ena najhladnejših zim v zadnjih sto letih), 2012/13 in seveda 2017/18 z znamenitim Beast from the East. V vseh teh zimah je bila sončna aktivnost izjemno nizka, sunspot number je bil pogosto pod 20, geomagnetne nevihte pa redke in šibke. Posledica je bila šibek polarni vrtinec, velika amplituda Rossbyevih valov in dolgotrajne blokade nad Skandinavijo ali Grenlandijo.

Višina snega v centimetrih v Ljubljani v zimskem obdobju med leti 1980 in 2025, rumeni stolpci predstavljajo zime, ko je bila sončna aktivnost nizka in je kraljeval qbo east

Nasprotno so zime med visoko sončno aktivnostjo in vzhodno fazo QBO ponavadi bolj zonalne in milejše. Primeri so zime 1988/89, 2000/01 ali 2021/22, ko je kljub vzhodni QBO in La Niñi sneg v nižinah ostal izjema. Prav to kombinacijo imamo tudi zdaj. Sončna aktivnost je še vedno blizu vrhunca 25. cikla, QBO je vzhoden, La Niña je šibka do zmerna, vse pa kaže, da bo december 2025 v Evropi pretežno pod vplivom pozitivne ali vsaj nevtralne faze NAO in AO. To pomeni več atlantskih ciklonov, višje snežne meje in temperature, ki bodo le občasno padle pod ničlo v nižinah.

Seveda to ne pomeni, da snega sploh ne bo. Kratkotrajne hladne vdore bomo še vedno imeli, še posebej okoli sredine decembra, ko se pričakuje začasen padec indeksa AO in NAO. Vendar bodo ti vdor verjetno kratki in ne dovolj močni, da bi prinesli dolgotrajnejšo snežno odejo v nižinah srednje in jugovzhodne Evrope. Pravi zimski preobrat, če bo, se bo verjetno zgodil šele januarja ali februarja 2026, ko bo sončna aktivnost začela počasi upadati in bo vpliv vzhodne QBO lahko končno prevladal. Takrat se bo verjetnost za večje blokade in dolgotrajnejše snežne epizode bistveno povečala.

Za konec: če želimo res snežno in mrzlo zimo v Evropi, potrebujemo tiho Sonce in vzhodno QBO. Trenutno imamo ravno nasprotno. Zato bodimo realni: december bo verjetno še naprej valovit, vlažen in relativno topel, pravi sneg v nižinah pa bo moral počakati vsaj do novega leta, če ne dlje. Sonce trenutno preprosto ne dopušča drugače.

December bo po sezonskem izračunu evropskega modela pri nas izrazito pretopel in podpovprečno namočen

Za november je sezonska napoved precej zgrešila, predvsem Skandinavija je imela na koncu negativne anomalije geopotencialnih višin, kot sem predvideval. Pa tudi za osrednjo Evropo je imel pozitivne na koncu pa so bile enakomerne. Za december ni nobenega večjega presenečenja. Vidimo izrazito negativne anomalije nad severnim delom Atlantika, kar pomeni za Evropo večinoma zonalni tip vremena, torej precej mil prvi zimski mesec.

Karta prikazuje višino 500mb (v dekametrih) in anomalijo (v metrih) za december 2025(vir weatherbell)

Redko vidimo tako temperaturno odstopanje, da imamo vso Evropo pod pozitivno anomalijo, razen nekaj krajev na severu ima enakomerne. Pri nas je odstopanje visoko, med +2 °C in +3 °C.

Karta prikazuje anomalije temperature na dveh metrih (v stopinjah Celzija) za Evropo v decembru 2025

Pri padavinski sliki kaže da bo pri nas manj padavin od dolgoletnega povprečja. Sta pa videni dve poti padavin, prva čez Severno Evropo in drugo južneje od nas, to se ravnokar dogaja, glavnina padavin pa bo padla nad Grčijo in Turčijo.

Karta padavinskih anomalij (v milimetrih) za Evropo in okoliške regije

Decembrska toplota v Evropi v nasprotju z zimo v Severni Ameriki

Na začetku decembra smo še vedno pod vplivom dogajanja nad Sredozemljem, kjer vlada ciklon. Od vzhoda priteka k nam še razmeroma hladen zrak. Prvih pet dni zato ni bilo posebej toplih, na vzhodu so bile temperature celo nekoliko pod povprečjem.

Jutri bo na Primorskem in nad 1000m večinoma sončno, drugod večinoma oblačno ali megleno, najvišje temperature bodo med 5 °C in 10 °C, na Primorskem do 15 °C.

Trenutne temperaturne anomalije na začetku decembra(vir weatherbell)

V ponedeljek bo deloma sončno z občasno spremenljivo oblačnostjo in topleje, zjutraj in dopoldne bo ponekod po nižinah megla, ki se ponekod lahko traja večji del dneva, najvišje dnevne temperature bodo med 8 °C in 13 °C, v krajih z meglo okoli 6 °C, na Primorskem do 15 °C.

Evropa bo v naslednjem tednu ujeta v močnem zonalnem toku, ki ga poganja naraščajoči NAO+indeks in izrazit pritisk nad Azori, ki se bo dvigal proti severu in omogočal neprekinjen dotok toplega in vlažnega zraka proti celini. Občasno bodo severno od Alp potovale vremenske fronte, kaka bo lahko vplivala obrobno na vreme pri nas, zlasti s povečano oblačnostjo. Nadaljevalo se bo suho vreme z nekoliko več sonca in jutranjo in dopoldansko meglo po nižinah. Od ponedeljka se bo krepil temperaturni obrat, ki bo vrhunec dosegel v sredo.

V torek bo deloma sončno z jutranjo meglo po nižinah in še topleje, megla lahko vztraja ponekod večji del dneva, najvišje temperature bodo med 11 °C in 16 °C, v krajih z meglo okoli 6 °C.

NAO indeks se bo vzpenjal

Animacija(klikni sliko) dviga azorca proti severu in nastanek toplotne kupole sredi prihodnjega tedna

Posledica bodo za december presenetljivo visoke temperature v srednji in južni Evropi, snega pa po nižinah praktično ni. Hkrati pa Severna Amerika doživlja pravo zimsko ofenzivo s temperaturami tudi do pet stopinj pod dolgoletnim povprečjem in obilnimi snežnimi padavinami od Velikih jezer do Nove Anglije.

Najvišje anomalije bodo prisotne v sredo ob temperaturnem obratu

V sredo bo ponekod na vzhodu lokalno čez +15 °C(vir imweather)

Decembrske anomalije nad Severno Ameriko

V sredo bo v višjih legah sončno, po nižinah bo precej megle ali nizke oblačnosti, najvišje temperature v krajih z meglo okoli 7 °C, drugod bodo med 11 °C in 16 °C.

V četrtek bo potovala čez Srednjo Evropo vremenska motnja in nekoliko ohladila ozračje. V višinah se bo občutno ohladilo, na višini 3000m in nekoliko nižje za okoli 10 stopinj, tako da bo na Kredarici temperatura spet padla pod ledišče. Pri nas bo vpliv Alp pod vplivom višinskega severozahodnega vetra sušil oblake in segreval temperaturo v prizemlju.

V četrtek bo v višjih legah sončno, drugod po nižinah bo precej megle ali nizke oblačnosti,najvišje temperature bodo v krajih z meglo okoli 7 °C, drugod med 8 °C in 13 °C.

Nekaj padavin v četrtek pričakujemo severno od Alp

Ob koncu naslednjega tedna se bo nad zahodno Rusijo spuščala dolina z polarnim zrakom proti Črnemu morju, ki pa po pričakovanjih kot sem omenil v zadnjem zapisu ne bo vplivala na vreme pri nas. Zaradi ponovnega nastanka omega bloka se bo verjetno spet krepil temperaturni obrat. Seveda se bo še naprej nadaljevalo suho vreme z jutranjo meglo po nižinah.

Ob koncu naslednjega tedna bo nastal spet omega blok z dolinama na obeh straneh

Vprašanje, ki si ga v tem trenutku zastavlja skoraj vsak vremenski navdušenec v Evropi, je preprosto: kdaj se bo to spremenilo? Odgovor ni povsem enostaven. Sredina decembra prinaša z zmanjšanjem amplitude MJO In kotnega momenta AAM sprostitev zonalnega toka in kak hladnejši vdor meridionalnega tipa tudi v Evropo z zmanjšanjem vala 1 in prehodnim jačanjem vala 2 iz atlantske strani.

MJO se bo v naslednjem tednu širil proti Atlantiku in hkrati slabel, po 17.decembru je videti tudi nekaj pomika nazaj proti zahodu in pozitivnih anomalij pri 180

Val 2 je videti le začasno, Večina skupinskih izračunov namreč nakazuje, da MJO oslabi in postane skoraj neopazna(znotraj kroga).

MJO bo močno oslabel

Če se to zgodi, se bo negativna PNA hitro vrnila, z njo pa tudi močna blokada nad vzhodnim Atlantikom. Evropa bi za resnejši preobrat namreč potrebovala ravno nasprotno – vsaj zmerno pozitivno fazo PNA, ki bi prinesla ciklonska območja nad vzhodnim Pacifikom in omogočila lažji prenos energije Rossbyjevih valov proti Atlantiku, kjer bi se lahko razvil trajnejši vzhodni greben (val 2) in končno tudi hladnejšimi zračnimi masami nad staro celino.