Po petku nas čaka daljše obdobje suhega vremena, ob toplotni kupoli se bo krepil temperaturni obrat

3. decembra, 2025

Tudi november povečini nekoliko hladnejši od dolgoletnega povprečja, osončenost izjemna za november

Končala se je meteorološka jesen, novembra je bila v Ljubljani povprečna temperatura 6,3 °C, kar je 0,2 °C pod dolgoletnim povprečjem. Enak odklon je bil v Celju in na letališču Portorož. Topleje je bilo v visokogorju, na Kredarici je znašal odklon +0,6 °C.

Temperaturni odklon v novembru 2025

Temperaturni odklon v Ljubljani med novembri 1851-2025

Temperaturne anomalije nad Evropo v novembru

Izjemen pozitiven odklon imamo pri osončenosti. Po večini je bilo sonca 1,5-krat več kot običajno. Največji odklon v analiziranih krajih je bil v Ljubljani, kjer je novembra megla precej pogosta, v zadnjih letih pa opažamo da jo je vedno manj. Odklon je bil kar +55%. v Celju 50%, na letališču Portorož 49% in na Kredarici +41%.

Odklon osončenosti v novembru

Padavin je bilo v splošnem nekoliko manj od dolgoletnega povprečja. Rahel pozitivni odklon je bil na Kredarici +3%. Največji primanjkljaj je bil v Celju, kjer je padlo 80mm, kar predstavlja 80% padavin glede na dolgoletno povprečje.

Padavinski odklon v analiziranih krajih glede na 1991-2020

V letošnji jeseni je bil odklon med 0 °C in 0,5 °C, kar jo uvršča v zlato sredino toplih jeseni v tem tisočletju(po letu 2001)

Temperaturni odklon v letošnji jeseni

Temperaturni odklon v Ljubljani jeseni med 1851-2025

Sonca je bilo letošnjo jesen povsod več od povprečja, največ na letališču Portorož, kjer je odklon znašal +20%, drugod ga je bilo rahlo nad povprečjem.

Povsod je bilo sonca več od dolgoletnega povprečja

Podobno kot smo ugotavljali za poletje lahko ugotovimo tudi za jesen. Namočenost je bila v analiziranih krajih povsod razen na letališču Portorož pod povprečjem. Le na jugozahodu je bilo padavin precej več kot običajno. Na letališču Portorož je padlo 354mm padavin, kar je 35% več od dolgoletnega povprečja. Največji primanjkljaj padavin je bil v Ljubljani, kjer je padlo 446mm padavin oz.83% glede na 1991-2020.

Padavinski odklon v letošnji jeseni

Padavinsko odstopanje nad Evropo v letošnji jeseni

Neobičajen december 2025 – trojček MJO, AAM in GWO razložen na enostaven način

Vsako leto se pojavi nekaj decembrov, ki jih vremenski navdušenci označimo za “zanimive”. December 2025 bo zagotovo eden izmed njih, ker se v ozadju dogaja redka kombinacija treh velikih atmosferskih igralcev: MJO, AAM in GWO. Če te tri kratice še niste srečali, je zdaj pravi trenutek, da jih spoznate, saj nam skupaj povedo vremenski trend v naslednjih tednih.

MJO sem vam podrobno že predstavil, to je največji in najpočasnejši pulz neviht, ki potuje okoli ekvatorja. Vsakih 30 do 60 dni se nad tropskim Indijskim oceanom in Pacifikom pojavi ogromen pas močnih neviht, ki se počasi pomika proti vzhodu. Predstavljajte si ga kot velikansko tropsko peč, ki jo nekdo prižge in ugaša. Ko je prižgana v zahodnem Pacifiku (fazi 7 in 8), v atmosfero pošlje ogromno dodatne vzhodne energije – veter piha močneje proti vzhodu in s tem poveča celotni vrtilni moment atmosfere. Trenutno, v prvih dneh decembra 2025, je ta tropska peč prižgana na polno – amplituda je bila nad 2,5 in vsi modeli kažejo, da bo vsaj še do 15. decembra ostala v fazah 7 in 8. To je eden najmočnejših MJO dogodkov v zadnjih 15 letih.

Vstopili smo v fazo 8, v kateri bomo večji del decembra

In tu vstopi AAM – Atmospheric Angular Momentum ali atmosferski kotni moment. To je preprosto povedano količina vrtilne energije, ki jo ima atmosfera zaradi vseh vetrov na planetu. Ko MJO v zahodnem Pacifiku pošilja dodatni vzhodni veter, se AAM poveča. Trenutno je globalni AAM skoraj +3 standardna odstopanja nad povprečjem – to je vrednost, ki jo vidimo le nekajkrat na desetletje. Takšna vrednost pomeni, da se je v atmosfero “natočilo” ogromno dodatnega vzhodnega momenta. Ta moment ne ostane v tropih, temveč se začne širiti proti poloma in navzgor v stratosfero. Posledica je, da se polarni vrtinec, začne raztezati, slabeti ali celo obračati. In ko se to zgodi, se v srednjih zemljepisnih širinah, kamor spada tudi Slovenija, lahko odprejo vrata za dolgotrajne blokade in hladno vreme.

Ogromni pozitivni odklon v GLAAM (+3 sigma) je res redek in močno spominja na El Niño faze, kjer tropska konvekcija v zahodnem Pacifiku (faza 6–7 MJO) ustvari masivno kopičenje zahodnih vetrov (+U) v nižji troposferi, kar se integrira navpično in zonalno v globalni AAM. Na grafu je jasno vidno, kako se ta anomalija gradi od oktobra naprej, z vrhom v novembru 2025, kar je v nasprotju z razvijajočo se La Niño (ONI ~ -0.7°C po zadnji CPC osvežitvi), a ravno MJO v Zahodnem pacifiku deluje kot “ojačevalec”, ki premosti destruktivno interferenco in sproži ta El Niño-like odziv.

AAM nam torej pove, koliko energije je v sistemu. Vendar nam ne pove, v katero smer se bo ta energija sprostila. Tu nastopi GWO – Global Wind Oscillation. GWO je pravzaprav AAM, le da ga postavimo na zemljevid in v fazni prostor z osmimi smermi. Vsaka faza pove, kje na planetu se trenutno dodaja ali odvzema kotni moment. Trenutno se zaradi močnega MJO v fazah 7–8 GWO giblje po zelo visoki orbiti skozi fazo 8 in gre proti fazi 1. To pomeni, da je ves ta dodaten moment še vedno usmerjen tako, da podpira močan zahodni tok nad Evropo – zato bo v naslednjih dneh, sploh v naslednjem tednu prevladoval zahodni tip vremena.

A zgodba se tu ne konča. Vsi modeli (ECMWF, CFSv2, GEFS) kažejo, da se bo MJO po 7. decembru zelo hitro umiril – amplituda pade pod 1 in signal skoraj izgine. Ko se tropska peč ugasne, se preneha dodajati nov vzhodni moment. Posledica je, da bo AAM začel hitro padati proti ničli in napovedi kažejo, da bo v sredini ali ob koncu decembra prešel celo v negativno območje. GWO bo takrat naredil tisto, kar vremenarji imenujemo “padec iz visoke orbite” – iz faz 7–8–1 se bo spustil proti fazama 2 in 3, včasih celo 4.

Graf GWO Do polovice meseca bomo še vedno v »topli fazi«(zahodni tok in temperature nad povprečjem). Že od 15.–18. decembra naprej se lahko začne zelo hitra sprememba – GWO gre v faze 2 in 3.

Kaj to pomeni za Slovenijo konkretno? Prva dva tedna decembra bomo še vedno pod vplivom zahodnega toka – temperature bodo večinoma nad povprečjem, padavine lahko precej pogoste, sneg le v višjih legah. Okoli 15.decembra pa se verjetnost za preobrat nekoliko poveča. Videti je aktivnost vala 2 v srednji stratosferi, zavorni moment se sprošča predvsem nad Azijo in Pacifikom, kar pomeni da bo zima in mraz predvsem nad Sibirijo in ZDA, za Evropo zaenkrat ne kaže nič posebnega, lahko pa se seveda še spremeni, če pride širjenje vala 2 do troposfere.

Zimsko zlasti nad vzhodnim delom ZDA, Kanade in Azijo zaradi negativnih anomalij

Torej, če povzamem: MJO je tropska črpalka, ki trenutno še močno poganja vzhodni moment. AAM je števec, ki kaže, da je rezervoar poln do roba. GWO pa je navigacija, ki nam pove, da se bomo čez nekaj tednov iz hitre avtoceste znašli lahko na zasneženi planinski cesti. In ker je rezervoar trenutno poln kot le redko kdaj, je zelo verjetno, da bo zimi podobno vreme lahko prišlo nekoliko kasneje.

Po petku nas čaka daljše obdobje suhega vremena, ob toplotni kupoli se bo krepil temperaturni obrat

Nad južnim in jugovzhodnim delom Sredozemlja se do konca tedna obetajo razmeroma dinamične atmosferske razmere zaradi prisotnosti več ciklonskih območij. Za naše območje je zanimivo predvsem ciklonsko jedro, ki se trenutno oblikuje južno od Sicilije in se bo v naslednjih urah dodatno poglobilo. Poglobljeni ciklon se bo v nočnem času premaknil nad južni del Apeninskega polotoka ter se nato nadalje pomikal prek Jadranskega morja v smeri severovzhod–sever. Vzpostavljen bo povečan horizontalni tlačni gradient nad Jadranom, kar bo pospešilo prenos vlažnega zraka iz Sredozemlja proti vzhodnim Alpam in njihovemu južnemu robu. Padavine nas bodo od jugovzhoda dosegle jutri popoldne. Najbolj intenziven del padavin se bo pričakovano koncentriral od jugovzhodne proti severozahodni Sloveniji, pa še ta bo bolj skromen. Na Primorskem bo padavin malo. V drugem delu noči bo osrednji del ciklona že severneje in ko se bo ciklon odmaknil, bodo padavine ponehale.

Jutri bo pretežno oblačno, popoldne se bodo začele na jugovzhodu pojavljate manjše padavine, ki se bodo širile proti severu in v noči na petek večinoma ponehale. Meja sneženja bo med 700 in 400m. Na Primorskem bo pihala šibka burja, najvišje dnevne temperature bodo med 1 °C in 6 °C, na Primorskem do 13 °C.

Animacija(klikni sliko) padavinskega območja iz južnega dela Italije proti severu

Skupna količin padavin bo precej skromna, meja sneženja bo večinoma med 400-700m(vir imweather)

V petek bo pretežno oblačno in večinoma suho vreme ter topleje, zvečer in v noči na soboto na vzhodu niso izključene manjše krajevne padavine, burja na Primorskem se bo popoldne in proti večeru nekolik okrepila, najvišje dnevne temperature bodo med 4 °C in 9 °C, na Primorskem do 13 °C.

V petek bo še precej oblačnosti, na Primorskem pa bo popoldne že več sončnega vremena. V soboto bomo še v polju enakomernega zračnega pritiska, od nedelje naprej pa se bo nad območjem Alp okrepilo območje visokega zračnega pritiska. V naslednjem tednu se bo nad nami pojavila toplotna kupola o kateri smo že govorili. Prvič že na začetku marca, ko je prinesla k nam nenavadno visoke temperature. Nastanek toplotne kupole se začne z deformacijo curkovnega toka – hitrega zračnega toka v višini 8–12 kilometrov. Ko se curkovni tok zvije v obliko grške črke omega (Ω), ustvari območje visokega tlaka, ki deluje kot atmosferska pregrada. Ta sistem se premika izredno počasi ali stagnira, kar omogoča, da se zrak pod njim spušča proti zemeljskemu površju. Med spuščanjem se zrak stisne zaradi naraščajočega zračnega tlaka, kar povzroči adiabatsko segrevanje: brez izmenjave toplote z okolico se temperatura zraka poveča za približno 1 °C na vsakih 100 metrov spusta. Proces je podoben segrevanju zračne črpalke, ko jo stisneš – energija se koncentrira, zrak pa postaja vse bolj suh in vroč.

V soboto bo na Primorskem dokaj sončno, drugod večinoma oblačno, v noči na nedeljo lahko v vzhodni Slovenije rahlo dežuje, šibka burja na Primorskem bo oslabela, najvišje dnevne temperature bodo med 3 °C in 8 °C, na Primorskem do 14 °C.

V nedeljo bo sprva pretežno oblačno in topleje, dopoldne in čez dan se bod zahoda zjasnilo, najvišje temperature bodo med 6 °C in 11 °C, na Primorskem do 14 °C.

Toplotna kupola sredi naslednjega tedna v obliki grške črke omega

V začetku decembra bodo vrednosti presegle 570 dam, kar je 20 dam nad povprečjem – znak izjemno toplega in stabilnega zraka v višini, kar je ključen dejavnik subsidence. Subsidenca, ki jo poganja močan visokotlačni sistem, bo imela ključno vlogo pri itenziviranju zelo toplega vala v začetku decembra.S stiskanjem in segrevanjem zraka je subsidenca povečala že tako tople razmere, kar bo prispevalo k zelo toplemu začetku meteorološke zime

V ponedeljek bo deloma sončno z občasno spremenljivo oblačnostjo in še nekoliko topleje, najvišje temperature bodo med 8 °C in 14 °C.

Ker bomo v izrazitem območju visokega zračnega pritiska, bo prevladovala jasnina, zlasti v višjih legah in na Primorskem. V tem letnemu času bo najverjetneje prišlo do temperaturnega obrata, ničta izoterme se bo sredi prihodnjega tedna dvignila nad 3000m, v nižinah bo prisotno precej megle in nizke oblačnosti, ki bo trajala ponekod večji del dneva. Tam kjer bo trajala večino dneva bodo temperature čez dan precej nižje.

Konec naslednjega tedna bo verjetno prišlo do širjenja vala 2 v srednji troposferi in sproščanja zavornega momenta nad Azijo. V troposferi vidimo kako se arktična dolina s polarnim zrakom spušča nad zahodnim delom Rusije proti Črnemu morju, nas verjetno ne bo dosegla, še vedno bomo med obema sistemoma, kar pomeni da se bo zelo milo vreme nad Srednjo Evropo nadaljevalo še naprej.