Če bi Amazonski pragozd presegel svoj prelomnice (tipping point) in začel resno vplivati na globalno podnebje, bi se sprožila veriga dogodkov, ki bi trajno spremenila planet.

Amazonski gozd, ki danes še vedno vsako leto absorbira nekaj sto milijonov ton CO₂, bi se postopoma sprevrgel v neto vir ogljikovih izpustov. Namesto da bi deloval kot največji zemeljski ponor ogljika, bi začel v ozračje sproščati milijarde ton CO₂, shranjenega v njegovi biomasi in tleh – po nekaterih ocenah celo do 200 milijard ton, če bi velik del gozda propadel. To bi pomenilo dodaten skok globalnega segrevanja za 0,2–0,5 °C še v tem stoletju, tudi če bi uspeli povsod drugod doseči ničelne izpuste.

Hkrati bi se porušil eden ključnih mehanizmov, ki uravnava podnebje Južne Amerike in širše. Amazonski gozd deluje kot ogromna biološka črpalka, ki vsako leto v ozračje izhlapi okrog 8 trilijonov litrov vode – to je več kot celotni pretok reke Amazonke. Ta vlaga potuje z vetrom proti jugu in jugovzhodu, kjer napaja padavine v Braziliji, Paragvaju, Urugvaju in Argentini, vključno z najpomembnejšimi kmetijskimi območji na svetu (npr. soja in govedoreja v Mato Grossu, pampa v Argentini). Če bi gozd izgubil sposobnost recikliranja te vlage, bi se južna in jugovzhodna Amazonija ter sosednje države soočile s kroničnimi sušami, podobnimi tistim, ki jih že danes poznamo kot „sušna koridorja“, le da bi postale stalne. Pridelek soje v Braziliji bi lahko padel za 20–40 %, kar bi sprožilo svetovno krizo cen hrane.

Globalni vpliv na padavine bi bil še bolj dramatičen. Amazonska vlaga vpliva na monsunske sisteme v Zahodni Afriki, na količino padavin v Srednji Ameriki in celo na vzorce El Niña/La Niña v Tihem oceanu. Propad gozda bi okrepil ekstremne vremenske dogodke po vsem planetu – močnejše suše v podsaharski Afriki, neurja v Karibih, poplave v jugovzhodni Aziji.

Najhujše pa je, da bi se sprožile samovzdržne povratne zanke. Manj dreves pomeni manj vlage v zraku, manj vlage pomeni manj dežja, manj dežja pomeni več požarov in odmiranja dreves – in krog se zapre. Ko bi enkrat presegli točko preloma (po trenutnih ocenah nekje med 20 % in 40 % izgube gozdne površine, odvisno od regije), bi se proces nadaljeval tudi brez nadaljnjega krčenja s strani človeka. Velik del Amazonije bi se v nekaj desetletjih spremenil v degradirano savano ali redkolesje, podobno cerradu, ki zadrži le 10–20 % prvotne biomase in skoraj nič sposobnosti shranjevanja ogljika.

Posledica bi bila izguba več kot polovice vseh kopenskih vrst na Zemlji, ki živijo v Amazoniji, uničenje kultur domorodnih narodov, ki so od gozda odvisni za preživetje, in nenadomestljiva izguba genetske in zdravilne raznolikosti. Globalno podnebje bi postalo manj predvidljivo, ekstremnejše in težje obvladljivo – tudi če bi ljudje takoj ustavili vse ostale izpuste.

Skratka: če Amazonski pragozd pade, ne pade samo on. S seboj potegne stabilnost svetovnega podnebnega sistema, varnost hrane za milijarde ljudi in možnost, da še vedno dosežemo cilje pariškega sporazuma. In vse to se lahko zgodi že v naslednjih 20–30 letih, če se sedanji trendi požarov, suš in degradacije ne ustavijo takoj.

Težavna napoved: čaka nas verjetno precej spremenljiv prvi decembrski teden

Bliža se prvi zimski mesec december. Kmalu bomo potegnili črto pod november, tisti ki je gledal analogna leta in upošteval parametra enso in qbo je odlično zadel za območje Srednje Evrope, tako v oktobru kot novembru. Sezonska napoved evropskega modela je spet zgrešila in letos ima trenutno 5 zadetih od 11, ko se je približno skladala z dejanskim stanjem. To ni nič novega; sezonski evropski model  je dokaj verodostojen za globalne trende, ampak za regionalne signale v Evropi pogosto podcenjujejo variabilnost, ker ansambelsko povprečje vse preveč “zmeša v povprečje” in s tem zamaskira ostre regionalne signale. Nazadnja sta bila La Nina in qbo east tega tisočletja v letih 2021, 2011 in 2007 in letos 2025. In v vseh letih so bili torej v Ljubljani oktober in november hladnejša. Več o tem pa v naslednjem zapisu.

Maksimalna in minimalna temperatura v letošnjem novembru in primerjava s povprečjem 1991-2020

Kaj se dogaja v stratosferi? Najbolj pomembno je da bo Canadian warming razpadel po 7.decembru. Ta proces se že začenja s postopnim povečevanjem zonalnih vetrov na višini 10mb. Stratosferski polarni vrtinec  se vrača proti Arktiki in se krepi.

Animacija(klikni sliko) razpada CW.

Po 12.decembru vidimo spet padec zonalnih vetrov

Vendar ta padec je verjetno vzrok vala 2 v srednji troposferi na višini 30mb, ki nastane kot posledica prenosa energije iz troposfere preko vertikalnih Rossbyjevih valov pretaka navzgor in aktivno ruši stratosferski polarni vrtinec.

Vpliv vala 2 s segrevanjem tokrat nad skandinavsko sibirskim sektorjem

To je neposreden dokaz, da se bodo verjetno troposferski valovi zelo učinkovito širili v stratosfero in tam poskušali razbiti polarni vrtinec. To vidimo najlepše na padcu kotnega momenta, skupaj z že jasno vidnim wave-2 vzorcem na 30 hPa in upočasnjevanjem conskih vetrov na 10 hPa je to trenutno najmočnejši signal, da se lahko zonalni vetrovi upočasnijo še bolj kot kaže povprečje. Več o vsem pa v naslednjem zapisu.

Padec AAM okoli 10.decembra

Jutri bo sprva večinoma sončno z jutranjo meglo po nižinah, čez dan in popoldne bo oblačnost od zahoda naraščala. Najvišje dnevne temperature bodo med 6 °C in 11 °C, na Primorskem do 13 °C.

Zaenkrat se decembrska vremenska slika ne spreminja bistveno. Nad vzhodno Evropo in Uralom še naprej stoji izjemno močan in obstojen anticiklon – gre za eno tistih klasičnih blokad, ki deluje kot zid in preprečuje, da bi se atlantske motnje dvignile proti severu. Namesto tega se vse motnje in vlaga stekajo po južni poti: čez zahodno Sredozemlje, severni Jadran in Balkan. Po spodnji sliki vidimo da bodo razlike med zahodom in vzhodom Slovenije lahko precej velike. Se bo pa verjetno napoved precej spreminjala napoved iz dneva v dan, kajti višinskih motenj zna biti tudi nekaj in to bo delalo preglavice dežurnim prognostikom pri napovedi. Zato bom pri tokratni napoved zelo kratek.

V ponedeljek bo v zahodni in osrednji Sloveniji večinoma oblačno, na vzhodu bo deloma sončno, ponekod v zahodni in južni Sloveniji bo padla kakšna kaplja dežja. Najvišje temperature bodo med 3 °C in 8 °C, na Primorskem do 13 °C.

Padavine v naslednjih 15 dneh po izračunu skupinskega izračuna evropskega modela

V torek bo pretežno oblačno z obdobji sončnega vremena v vzhodni Sloveniji, ponekod bo občasno rahlo deževalo, najvišje temperature bodo med 3 °C in 8 °C, na Primorskem do 13 °C.