Pomladanske sanje ali jesenska nočna mora? Marec ne more izbirati

12. marca, 2025

Rossbyjevi valovi: Nevidni vrtinci, ki upravljajo z našim vremenom

Tokrat vam bom predstavil rossbyeve valove na precej enostaven način za lažjo predstavo. Ti valovi so ogromni vzorci v atmosferskem toku, ki krožijo okoli Zemlje kot vijugaste reke zraka. Nastanejo zaradi vrtenja planeta in razlik med toplim zrakom na ekvatorju ter hladnim na polih. Če bi Zemlja ne bila vrtoglava krogla brez gorovja, bi bili ti valovi morda manj opazni, a v resnici določajo, ali bomo čutili sonce, dež ali tedne dolgo vročino. Zamisli si jih kot valove na oceanu, le da so tisoč kilometrov dolgi in potujejo po ozračju. Odkril jih je Carl-Gustaf Rossby v 1930-ih, ko je ugotovil, da Zemljina rotacija povzroča, da se zračni tokovi “zlomijo” v ukrivljene vzorce. Te valove prepoznaš na vremenskih kartah po značilnih oblikah visokega in nizkega tlaka, ki se vlečejo čez več držav lahko pa tudi čez celino.

Ključni sestavni deli so Coriolisova sila in vrtinčnost. Coriolisova sila je tista, zaradi katere se vrtinec v umivalniku vrti drugače na severu kot na jugu. V atmosferi deluje podobno: ko se zrak premika proti severu ali jugu, ta sila spreminja njegovo smer. Vrtinčnost pa je merilo, kako močno se zrak vrti – kot če bi opazoval vrtavko. Razlikujemo med vrtenjem glede na Zemljo (relativna vrtinčenost) in absolutno vrtinčenostjo, ki vključuje tudi vpliv Zemljine rotacije.

Ko zrak teče čez gorovje, na primer Rocky Mountains v Severni Ameriki, se valovi začnejo oblikovati. Predstavljaj si, da zračni tok iz Pacifika zadene goro. Del zraka se odbije proti severu, kjer Coriolisova sila postane močnejša. Da se energija ohrani, se zrak začne vrteti v nasprotno smer (kot kolesar, ki zavija v ovinku) – to ustvari prvo “dolino” vala. Ko zrak nato potuje proti jugu, se Coriolisova sila zmanjša, zrak spet zavije in ustvari “vrh” vala. Tako se rodi valovit vzorec, ki niha med severom in jugom – to je Rossbyjev val.

Shema valovanja nad Rocky Mountains: Zrak se odbija od gorovja in ustvarja valove.

Te valove vidiš tudi na vremenskih kartah kot “grebene” (visok tlak) in “jarke” (nizek tlak) na višini približno 5,5 km (500 hPa nivo). Rdeče obarvane črte kažejo, kje se zrak dviga in ustvarja sončno vreme, modre pa kje se spušča in prinaša oblake. Ko ti valovi postanejo preveč ukrivljeni, se lahko “zlomijo” – podobno kot val, ki se razbije ob obali. To lomljenje povzroči, da se vreme “zatakne”.

Geopotencial na 500 hPa: Rdeči grebeni (visok tlak) in vijolični jarki (nizek tlak) prikazujejo valovite strukture.

Obstajata dve vrsti lomljenja, pri anticiklonskem lomljenju topel zrak iz tropskih predelov se prerine proti polom, ustvari blokado visokega tlaka in povzroči, da vročina ali suša traja tedne (npr. poletni vročinski valovi v Evropi). Pri ciklonskem lomljenju pa hladni arktični zrak prodre globoko proti jugu, oblikuje blokado nizkega tlaka in prinese dolgotrajno deževje ali nevihtne serije.

Lomljenje valov: Anticiklonsko (topel zrak proti polu) in ciklonsko (hladen zrak proti jugu) lomljenje.

Te blokade so razlog, zakaj včasih vreme “ne more naprej”. Leta 2021 je anticiklonsko lomljenje v ZDA prineslo rekorden mraz, v Kanadi pa 50 °C vročine. Podobno je v Evropi leta 2003 blokada Rossbyjevega vala povzročila smrtonosno vročino. Zanimivo je, da podnebne spremembe spreminjajo Rossbyjeve valove. Ker se Arktika segreva hitreje kot drugje, je razlika v temperaturi med polom in ekvatorjem manjša. To oslabi jet stream (hiter zračni tok na višini) in Rossbyjevi valovi postanejo bolj vijugasti, kar povečuje verjetnost ekstremov. Na primer, počasnejši valovi pomenijo, da se dež ali vročina nad enim področjem zadržujejo dlje. Če spremljaš vremensko napoved, Rossbyjeve valove prepoznaš po tem, da so vijugaste fronte nenavadno “raztegnjene” ali pa se vreme ponavlja več dni zapored. Ko vidiš, da se visok tlak nad Evropo ne premika, je to verjetno posledica blokade Rossbyjevega vala.

Dinamično vremensko prepletanje nalivov in pomladi

Letošnji marec prevzema dinamiko, ki jo sicer poznamo iz septembra in oktobra. Sicer je bil prvi teden suh, drugi pa bo povsem nekaj drugega. Aktivni frontni sistemi, izraziti temperaturni kontrasti in podaljšano nestabilno obdobje. Do konca tedna pričakujemo prehod dveh vremenskih sistemov, ki bosta prinesli obilne padavine zlasti za zahodno in osrednji del Slovenije. Razlog je v obnavljajočem ciklonskem območju nad jugozahodno Evropo, ki pošilja iz Sredozemlja topel in vlažen zrak.

Animacija(klikni sliko) obnavljajočega ciklonskega območja(vir weatherbell)

Zvečer in v noči na četrtek nas bo iz Sredozemlja dosegla nova pošiljka padavin. Do jutra bodo večinoma ponehale, jutrišnji dan bo prinesel padavine le večinoma zahodnemu delu Slovenije, drugod pa bo večinoma suho vreme. Dan bo precej vetroven, saj bo pihal okrepljen jugozahodni veter. Sunki bodo najmočnejši po nižinah severovzhodne Slovenije, kjer bodo sunki lahko presegali 70km/h.

Jutri bo spremenljivo do pretežno oblačno, največ sonca bo na vzhodu. Predvsem v zahodni in južni Sloveniji bodo občasno krajevne padavine, pihal bo okrepljen jugozahodni veter, najvišje temperature bodo na severozahodu okoli 10 °C, drugod med 12 °C in 17 °C.

Pihal bo okrepljen jugozahodni veter, najmočnejši sunki čez 100km/h bodo v hribovitem svetu, po nižinah pa bodo zlasti na severovzhodu lahko presegli 70km/h(vir imweather)

V petek bo oblačno, zjutraj se bodo padavine na zahodu okrepile in se razširile nad vso Slovenijo in popoldne in zvečer oslabele in ponekod ponehale, v noči na soboto pa od juga spet okrepile. Pihal bo jugozahodni veter, ob morju okrepljen jugo, najvišje temperature bodo na severozahodu okoli 9 °C, drugod med 12 °C in 17 °C.

Nova izrazita padavinska linija iz Sredozemlja pa nas bo dosegla v drugi polovici noči na petek. Kaj se bo zgodilo? Večina meteoroloških izračunov kaže za zahodno, južno in osrednjo Slovenijo med 70-100mm/24h, od severozahoda se nam bo približevala polarna zračna masa, na Bavarskem tja do -2 °C na 850mb, hkrati pa bo čez južno Italijo in južni Balkan potovala subtropska zračna masa, Srbija do +12 °C na 850mb. Slovenija bo na stiku med obema zračnima masama, kar je recept za obilne padavine. Razlika 14 °C na isti višinski ravni med obema masama ustvarja močan baroklinični pas – območje strmega temperaturnega gradienta, ki spodbuja nastajanje frontnih sistemov in konvektivno nestabilnost. Slovenija leži na stičnem območju teh dveh mas, kjer se topel zrak dviga nad hladnega, kar sproži obsežno kondenzacijo. Dodatno vlago prispeva ciklonsko vrtenje nad jugozahodno Evropo, ki vleče vlažen sredozemski zrak proti Alpam. Zahodna in osrednja Slovenija sta zaradi orografskega dviganja še posebej izpostavljeni obilnim padavinam. Ko jugozahodni veter naleti na Dinaride in Alpe, se vlažen zrak prisilno dvigne, kar poveča intenzivnost padavin. Konvergenca vetrov dodatno spodbuja vertikalno gibanje zraka.

V soboto bo pretežno oblačno in hladneje, padavine bodo dopoldne in čez dan oslabele in v osrednji in vzhodni Sloveniji ponehale, na Primorskem bo zapihala šibka do zmerna burja, najvišje temperature bodo med 5 °C in 10 °C, na Primorskem do 14 °C.

Predvidena količina padavin do sobote zjutraj

Od nedelje naprej bo počasi na nas začel vplivati anticiklon, ki se bo od severozahoda razširil nad območje Alp in se do sredine prihodnjega tedna pomaknil nad vzhodni del Evrope.

V nedeljo bo spremenljivo oblačno, največ sonca bo na Primorskem ponekod lahko nastanejo krajevne plohe, najvišje temperature bodo med 7 °C in 14 °C.

Od nedelje se nam obeta vsaj nekaj dni suhega vremena, saj bomo v območju visokega zračnega pritiska

V ponedeljek bo deloma sončno z občasno spremenljivo oblačnostjo, zlasti popoldne bodo nastajale krajevne plohe, ponekod bo pihal severovzhodni veter, najvišje temperature bodo med 7 °C in 12 °C, na Primorskem do 16 °C.

Z anticiklonom pa bo od severovzhoda začel pritekati hladnejši zrak. Čaka nas več sončnega vremena. Zjutraj bo ob jasnih nočeh spet blizu ledišča, čez dan bo sonce segrelo zrak do 10–14 °C, kar je tipično za zgodnje pomladanske tedne, ko so dnevi že toplejši, a noči še vedno lahko hladne. Vprašanje pa je, koliko časa bo zdržalo tako vreme, saj bo anticiklon nad vzhodno Evropo in zahodno Rusijo ustvaril vremensko blokado. Ta blokada bo ovirala atlantske ciklone, ki se običajno pomikajo proti vzhodu. Namesto tega se bodo cikloni začeli pomikati proti Sredozemlju. Ko bodo ti nizkotlačni sistemi dosegli južne predele, lahko začnejo vleči vlažno zračno maso iz Sredozemlja ali celo toplejši zrak iz severne Afrike proti Sloveniji. Zaradi tega bi lahko že ob koncu prihodnjega tedna na zahodu in jugu pričakovali oblačnost in možnost krajevnih padavin, vendar je še predaleč za resno napoved.