Stabilno vreme za praznični teden: anticiklon nad Severnim morjem kot ključni vremenski igralec

“Zombi” požari na Arktiki: Nevidna grožnja, ki pretresa podnebje sveta

Na Arktiki, kjer ledeniške pokrajine in večno zmrznjena tla (permafrost) že tisočletja skrivajo ogromne zaloge organskih snovi in toplogrednih plinov, se zadnja desetletja dogaja nekaj nenavadnega. Poletni požari, ki jih sprožijo strele ali človeška neprevidnost, nekateri ne ugasnejo niti pozimi. Ti požari, znani kot “zombi” požari, preživijo mesece mraza in snega, skriti pod zemljo, da se spomladi ponovno vžgejo in vpijejo še več arktičnega ekosistema. Ta pojav ni le lokalna novica – gre za globalni podnebni alarm, ki pospešuje taljenje permafrosta in sprošča metan ter ogljikov dioksid v atmosfero. Čeprav zombi požari niso popolnoma nov pojav, jih podnebne spremembe naredijo vse pogostejše in intenzivnejše. Razumevanje mehanizmov, ki stojijo za njihovim ponovnim vžigom, ter njihovih posledic za planet je ključno za prihodnje ukrepanje.

Zombi požari so povezani z unikatno geologijo Arktike. Večinoma nastanejo na območjih, kjer so tla sestavljena iz debelih plasti torfovja – razpadajočega rastlinskega materiala, ki se je nabiral tisoče let. Torf je zaradi svoje gostote in vsebnosti vlage izjemno vnetljiv, a hkrati lahko tli tudi brez dostopa do kisika. Ko poletni požar zajame površje, plameni pogoltnejo suho travo, grmovje in drevesa, hkrati pa ogenj pronicja tudi v globlje plasti tal, kjer začne počasi tleti. Kljub padavinam ali zimskemu mrazu ogenj v teh globinah ne ugasne, saj torf deluje kot toplotni izolator. Vročina se ohranja pri temperaturah okoli 300–500 °C, kar je dovolj, da material ostane vnetljiv. Ko spomladi sneg stopi in vlažnost tal pade, vroče žerjavice iz prejšnjega leta pridejo na dan. Veter razpiha iskre, suha vegetacija pa postane gorivo za nov val požarov. Ta cikel se ponavlja, še posebej na območjih, kjer se podnebje hitro segreva.

Prostovoljec se bori proti požarom “zombi” šote v Sibiriji leta 2020, v letu, ko je pogorelo približno 100.000 kvadratnih kilometrov gozdov, travnikov in šotišč, kaže analiza Mednarodnega združenja za požare v divjini

Vzroki za ponovno vžiganje zombi požarov so kompleksni. Prvi dejavnik je naravna sestava arktičnih tal. Permafrost vsebuje do 1,500 milijard ton organske snovi – to je skoraj dvakrat več ogljika, kot ga je trenutno v zemeljski atmosferi. Ko se ta plast zaradi požarov ali taljenja izpostavi toploti, začnejo mikroorganizmi razgrajevati organsko snov, kar sprošča CO₂ in metan. Zombi požari pa neposredno pospešujejo to taljenje. Med gorenjem uničujejo rastlinski pokrov, ki v normalnih razmerah deluje kot hladilna odeja – brez njega sončna svetloba ne odbija svetlobe (zmanjša se albedo), temveč absorbira toploto v tla. Poleg tega vročina iz podtalnega gorenja dodatno segreva permafrost. Študije kažejo, da lahko požari na Arktiki do 10-krat pospešijo taljenje zamrznjenih tal v primerjavi s področji brez požarov.

Ilustracija požara, ki se sprehaja po cevnem omrežju šotne pokrajine in sproži nov požar daleč od svojega izvora – mesece kasneje.

Posledice tega procesa so katastrofalne. Metan, ki ga permafrost sprošča ob taljenju, je 84-krat močnejši toplogredni plin od CO₂ v 20-letnem obdobju. Ko pride v atmosfero, pospešuje segrevanje planeta, kar vodi v več ekstremnih vremenskih dogodkov – od suš do poplav. Poleg tega taljenje permafrosta destabilizira arktične ekosisteme. V Sibiriji na primer nastajajo kraterji zaradi eksplozij metana, hidrološki cikli so prekinjeni (jezera izginjajo ali nastajajo nova), infrastruktura, kot so ceste in naftovodi, se porušuje. Za domorodne skupnosti, ki so odvisne od tradicionalnega načina življenja, to pomeni izgubo preživetja.

Globalni učinki zombi požarov presegajo Arktiko. Podnebni znanstveniki opozarjajo, da bi lahko taljenje permafrosta do leta 2100 sprostilo do 240 milijard ton ogljika, kar bi povzročilo dodatno segrevanje za 0,3 °C – kljub vsem ostalim prizadevanjem za zmanjšanje emisij. To je del t.i. podnebnih povratnih zank, kjer ena sprememba sproži verigo reakcij, ki jo človeštvo ne more več ustaviti. Zombi požari so del tega sistema: več požarov → hitrejše taljenje permafrosta → več metana → več segrevanja → več požarov. Arktika, ki se segreva 2–4-krat hitreje od ostalih delov sveta, postaja “vroča točka” tega cikla.

Kljub mračnim napovedim obstajajo rešitve. Prvi korak je intenzivnejše spremljanje požarov. Satelitske tehnologije, kot so ESA-jev Copernicus ali NASA-ine naprave, lahko zaznajo vroče točke že v zgodnjih fazah. Leta 2020 je na primer satelitska opazovanja pokazala, da je v Jakutiji (Ruska Federacija) več kot 50 % poletnih požarov povzročilo ponovno vžiganje zombi ognjev iz prejšnjega leta. Zgodnje odkrivanje omogoča hitrejše gašenje, preden plameni zajamejo velike površine. Druga strategija je obnova naravnih habitatov. Mokrišča, ki so v Arktiki pogosto izsušena zaradi taljenja permafrosta, so naravni požarni zidovi – zadržujejo vodo in upočasnijo širjenje ognja. Njihova obnova z zajezitvami ali ponovnim namakanjem lahko zmanjša tveganje. Poleg tega je ključna zaščita rastlinskega pokrova. Na območjih, kjer so drevesa in grmovje uničeni, lahko posadimo odpornejše vrste, ki preprečujejo erozijo in ohranjajo hladilni učinek tal.

Svetovni zemljevid, ki prikazuje razširjenost šotišč in šote v tleh. Na njem so temno rjava območja, ki označujejo razširjenost šotišč, in svetlo rjava območja, ki označujejo prisotnost šote v mozaiku tal. Šotišča imajo ključno vlogo pri shranjevanju ogljika in ohranjanju biotske raznovrstnosti. Njihova zaščita je pomembna za ohranjanje podnebnega ravnovesja.

Vse te ukrepe pa je treba spremljati z globalnim zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov. Čeprav zombi požari sami pospešujejo podnebne spremembe, je njihovo pojavljanje posledica segrevanja, ki ga povzroča človeška dejavnost. Zmanjšanje uporabe fosilnih goriv, prehod na obnovljive vire energije in povečanje energetske učinkovitosti so nujni, da prekinemo začaran krog. Mednarodna skupnost se je s Pariškim sporazumom leta 2015 zavzela, da bo omejila segrevanje na 1,5 °C, a trenutne obljube držav kažejo na segrevanje za 2,7 °C do leta 2100. To je nevarno blizu točke, ko bi lahko taljenje permafrosta postalo neobvladljivo.

Zombi požari so tudi opomnik, kako so ekosistemi povezani. Kar se zgodi na Arktiki, ne ostane na Arktiki. Metan, sproščen iz tal, vpliva na vremenske vzorce v Evropi, Aziji in Severni Ameriki. Suša v Kaliforniji ali poplave v Nemčiji so posredno povezane s procesi, ki se odvijajo tisoče kilometrov stran. Poleg tega izgubljamo biotsko raznovrstnost. Severne jelene, polarna lisica in številne ptice selivke izgubljajo habitate, kar ogroža celotne verige prehranjevanja.

Kljub izzivom obstaja tudi upanje. Znanstveniki razvijajo inovativne rešitve, kot je umetno zmrzovanje tal z uporabo geotermalnih sistemov ali nanos tehnologij za stabilizacijo permafrosta. Lokalne skupnosti na Arktiki, ki imajo tradicionalno znanje o upravljanju z zemljo, sodelujejo z raziskovalci pri oblikovanju trajnostnih strategij. Mednarodna pozornost do tega problema narašča – leta 2021 je Svetovni program za varstvo narave (UNEP) izdal poročilo, ki poziva k hitrim ukrepom za zaščito permafrosta.

Vendar čas teče. Zombi požari niso le zgodba o ognju in ledu – so simbol planeta, ki se bori proti negativnim učinkom industrializacije. Vsako leto, ko se Arktika segreva, postaja verjetnost, da bodo ti požari postali trajna poletna norma, večja. Brez odločnih ukrepov lahko do leta 2050 zombi požari sproščajo do 3 milijarde ton CO₂ na leto – kar je primerljivo z letnimi emisijami Evropske unije. Ta številka ne vključuje metana iz taljenja permafrosta, kar pomeni, da je dejanski vpliv še večji.

Končno, zombi požari niso le znanstvena zanimivost. So opozorilo, da je podnebni sistem Zemlje krhko ravnovesje, ki ga lahko prelomimo že z majhno spremembo. Naša odločitve v naslednjih desetletjih bodo določile, ali bomo uspeli ustaviti verigo reakcij, ki jih zombi požari sprožajo, ali pa se bomo soočili s podnebno katastrofo, ki bo preoblikovala življenje na Zemlji.

Madden-Julianova oscilacija (MJO) v fazi 7 z amplitudo nad 1: Globalni vplivi in vremenske posledice za Evropo

Že dolgo nismo pogledali MJO. Madden-Julian Oscillation (MJO) je glavni tropski klimatski pojav, ki ga zaznamuje počasno širjenje oblačnosti, padavin in sprememb atmosferske cirkulacije vzdolž ekvatorja s ciklom približno 30–60 dni. Odkrila sta ga znanstvenika Roland Madden in Paul Julian leta 1971 z analizo podatkov o vetrovih in pritisku na Pacifiku. MJO deluje v dveh glavnih fazah: aktivni fazi (močna konvekcija, nevihte, obilne padavine) in zatrti fazi (znižana konvekcija, manj dežja, stabilnejše vreme). Začenja se običajno nad Indijskim oceanom, kjer se zaradi tople vode sproži konvekcija, nato se premika proti vzhodu preko Indonezije in zahodnega Pacifika ter oslabi nad vzhodnim Pacifikom ali Atlantikom. Trenutno stanje MJO v fazi 7 z amplitudo večjo od 1 Madden-Julianova oscilacija (MJO) je v fazi 7 z amplitudo, ki presega 1, kar kaže na močno in aktivno konvekcijsko območje nad zahodno hemisfero, vključno s Srednjo in Južno Ameriko ter Atlantikom. Ta intenzivna aktivnost vpliva na globalno atmosfersko cirkulacijo, predvsem preko sprememb v geopotencialni višini (GPH) in jet streamu.

Mjo je v fazi 7 z amplitudo večjo od 1

Karta, ki prikazuje anomalije divergence vetra in potenciala hitrosti v zgornji atmosferi, izračunane na podlagi ECMWF napovedi(vir weatherbell)

V zadnjih dneh aprila bo konvekcija najmočnejša nad Amazonijo in Karibi, kar povzroča več padavin delu Kolumbije in Venezuele ter okrepitev tropskih neviht v vzhodnem Pacifiku. V prvi majski dekadi 2025 se bo konvekcijsko jedro premaknilo proti zahodnemu Indijskemu oceanu, kar bo sprožilo zgodnje monsunske padavine ob obalah Vzhodne Afrike (Somalija, Kenija) in pospešilo začetek indijskega monsuna na Andamanskih otokih. Slabitev MJO v začetku maja bo postopoma zmanjšala izrazitost teh anomalij GPH, kar bo prispevalo k manj predvidljivemu vremenu v nadaljevanju maja. Kaj to pomeni za Evropo?

Predvidene geopotencialne višine aprila v fazi 7 ob enso neutral. Zelen okvir predstavlja srednjo do visoko zanesljivost

Nad vzhodnim delom ZDA so prisotne močne pozitivne anomalije geopotencialne višine, prav tako tudi nad Britanskim otočjem in Severno Evropo. To prinaša stabilnejše vreme, višje temperature in manjšo verjetnost padavin v teh regijah. Nad drugim delom Evrope pa so prisotne negativne anomalije (nižji tlak) oz. enakomerne, kar prinaša nekoliko hladnejše vreme in tu in tam padavine. Če bo res tako, pa bomo še videli.

Stabilno vreme za praznični teden: anticiklon nad Severnim morjem kot ključni vremenski igralec

Dinamičen vremenski sistem se trenutno nahaja nad Britanskim otočjem, kjer se je pod vplivom zahodnega višinskega toka v srednji troposferi oblikoval ciklon. Ta se premika proti jugovzhodu v smeri alpskega območja in prinaša aktivno vremensko fronto z vremensko fronto. Vlažna atlantska zračna masa in hladnejši zrak iz severa vzpostavljata pogoje za padavine, ki jih Alpe dodatno okrepijo z orografskim učinkom.

Jutri bo spremenljivo do pretežno oblačno, pojavljale se bodo krajevne plohe in nevihte, ponekod bo pihal severovzhodni veter, najvišje temperature bodo med 16 °C in 21 °C.

Ciklon z vremensko fronto se približuje Alpam

V petek bo oblačno in hladneje, občasno bo deževalo, na Primorskem bo pihala šibka burja, najvišje temperature bodo med 12 °C in 17 °C.

Jutri bo ciklonsko jedro doseže zahodni del Alp, kjer povečana vlažnost in vertikalno striženje vetra spodbudijo zmerne padavine z možnostjo neviht, posebej na konvergenčnih conah. Petek predstavlja vrhunec aktivnosti, saj nas bo prešla hladna fronta in povzročila še bolj pogoste padavine, ki se zaradi orografskega dviganja zgoščajo na južnih in zahodnih pobočjih, kjer pričakujemo kumulativne količine do 40 mm v 24 urah. V soboto se bo ciklon začel pomikati proti južnemu delu Balkana. Ta premik bo pomenil, da bo vremenski vpliv ciklona na naše kraje postopoma slabel. Vendar pa še vedno obstaja možnost, da bo nekaj dežja padlo na vzhodnem delu Slovenije, preden bo vpliv ciklona popolnoma izzvenel. To pomeni, da bo po burnem vremenskem dogajanju v dneh prej sobota začetek stabilizacije vremenskih razmer, poleg tega pa bo predstavljala prehod v bolj mirno obdobje.

V soboto bo največ sončnega vremena v zahodni Sloveniji in na Primorskem drugod bo pretežno oblačno, na vzhodu in ponekod v osrednji Sloveniji bo občasno rahlo deževalo. Pihal bo severni veter, burja na Primorskem se bo zvečer nekoliko okrepila, najvišje temperature bodo na vzhodu okoli 15 °C, drugod med 18 °C in 23 °C.

Predvidene količine padavin do nedelje bodo zaradi konvektivnih padavin kar visoke, tja do 50mm, ponekod bo do nedelje zaradi neviht lokalno padlo še precej več(vir imweather)

V nedeljo bo na vzhodu zjutraj še pretežno oblačno, drugod bo deloma sončno, čez dan bo občasno več spremenljive oblačnosti, pihal bo severovzhodni veter, na Primorskem šibka do zmerna burja, najvišje temperature bodo med 13 °C in 18 °C, na Primorskem do 23 °C.

Hkrati pa se bo nad zahodno Rusijo spuščala polarna zračna masa, vendar bo zaradi okrepljenega visokega zračnega tlaka nad Vzhodno Evropo ta hladni zrak omejen na vzhodno območje. Napovedi iz prejšnjih dni, ki so nakazovale možnost prodiranja hladnega zraka proti Sloveniji, so se s posodobitvijo modelov prilagodile – najhladnejši del zračne mase bo ostal vzhodno od naše regije, kar pomeni, da vpliv polarnega vdora na nas ne bo neposreden.

V ponedeljek bo deloma sončno, čez dan bo nekaj spremenljive oblačnosti, ponekod bo še pihal severovzhodni veter, na Primorskem šibka burja, najvišje temperature bodo med 14 °C in 19 °C, na Primorskem do 22 °C.

Splošna napoved za praznični teden med 28.aprilom in 4.majem kaže na stabilne vremenske razmere. Središče anticiklona bo nad Severnim morjem.

Splošna slika nad Slovenijo bo v prazničnem tednu zelo ugodna. Anticiklon prinaša večinoma sončno in razmeroma toplo vreme.

Tudi padavinska slika za širše območje Slovenije nam kaže na dokaj stabilno ozračje z majhno možnostjo padavin.

Diagram za letališče Jožeta Pučnika: možnost za padavine je v prazničnem tednu razmeroma majhna

Diagram za letališče Portorož: možnost za padavine je v prazničnem tednu razmeroma majhna

Z vidika termičnih razmer bo prevladovala zmerna toplotna dinamika. Dnevne temperature bodo zaradi subtilnega dotoka zračnih mas s severovzhoda in stabilnega sončnega sevanja dosegale povprečne maksimalne vrednosti med 18°C in 22°C, pri čemer bodo najvišje vrednosti opažene v nižinah in na Primorskem, kjer bo zaradi manjše hitrosti vetra in večje akumulacije toplote možnost lokalnih maksimumov  24-26°C. Nočno nebo bo zaradi razvejanosti anticiklona večinoma jasno, kar bo omogočalo učinkovito odsevanje toplote iz področja – posledično bodo jutranje temperature med 8–12°C, v mraziščih Notranjske pa celo do 5°C.

Temperature bodo v prazničnem tednu primerne letnemu času

Pomanjkljivost teh izračunov pa je seveda oddaljenost in pa šibka vremenska cirkulacija. Pod vplivom šibke vremenske cirkulacije, ki je precej zahtevna zaradi majhnih časovnih in prostorskih skal(vremenski pojavi se lahko razvijejo v kratkem času na majhnem območju), zaradi omejitev podatkov(taki pojavi zahtevajo gostejšo mrežo opazovanj), zaradi modelnih omejitev. Numerični modeli imajo omejeno ločljivost. Manjših vremenskih sistemov ne morejo vedno ustrezno simulirati. Poleg tega se napake v začetnih pogojih s časom povečujejo zaradi kaotične narave atmosfere. To pomeni, da že majhne netočnosti lahko vodijo do velikih odstopanj v napovedih po nekaj dneh. In pod anticikloni precej pogosto nastajajo višinska jedra hladnega zraka. Višinsko jedro je območje hladnega zraka v zgornjih plasteh atmosfere, ki je obdano s toplejšim zrakom. Ta jedra so kot nekakšni hladni mehurčki, ki se premikajo skozi atmosfero. Zaradi svoje narave povzročajo nestabilnost v zračnih masah, kar lahko vodi do razvoja oblakov in padavin. Predstavljajte si atmosfero kot velikansko jezero. Višinska jedra so kot hladni tokovi v tem jezeru. Ko se hladni tok sreča s toplejšo vodo, povzroči valovanje in mešanje. Podobno višinsko jedro, ko se premika skozi toplejši zrak, povzroči mešanje zračnih mas, kar lahko privede do nastanka oblakov in padavin.

Možnost razvoja višinskega jedra hladnega zraka sredi prihodnjega tedna nad Slovenijo?

Če pride do tega bomo imeli zlasti v popoldanskem času več spremenljivosti, ki bodo omejene večinoma na notranjost države