Na splošno lahko vročinski val opišemo kot obdobje nenormalno vročega vremena, ki traja več dni. Ni enotne opredelitve vročinskega vala, predvsem zaradi regionalnih podnebnih razlik. Ker so na nekaterih območjih, kot je Skandinavija, temperature nad 25 °C izjemno visoke, v Sredozemlju pa lahko na primer nad 35 °C. Slaba novica je, da sta se obseg in pogostost vročinskih valov v zadnjih desetletjih povečala. V Evropi vročinski valovi najbolj prizadenejo Sredozemlje, kjer se poleg nenormalno visokih temperatur na kopnem lahko pojavijo tudi visoke temperature morske površine, ki nato pogosto vodijo v nastanek morskih vročinskih valov. Sredozemlje je na splošno eno najbolj prizadetih območij na svetu v smislu učinkov podnebnih sprememb. To prinaša veliko tveganje, saj je to območje dom več kot 510 milijonov ljudi.

Rekonstrukcija temperaturnih anomalij v obdobju maj–september od 1119 n. št. Oranžna črta predstavlja rekonstrukcijo, ki temelji na analizi drevesnih obročev. Siva črta predstavlja negotovost rekonstrukcije. Temno rjava črta predstavlja 11-letno drseče povprečje. Zelena črta prikazuje instrumentalne podatke opazovanja. Trdna zlata črta predstavlja podatke iz observatorija Berkeley Earth. Modra črta predstavlja povprečje več modelov iz EURO-CORDEX
Poletni obdobji 2022 in 2023 sta bili primer negativnih vplivov podnebnih sprememb v sredozemski regiji. V teh letih je zlasti zahodno Sredozemlje doživelo vročinske valove zgodovinskih razsežnosti. Študija objavljena leta 2024 v reviji Nature Climate and Atmospheric Science, poroča, da so bili ti dogodki brez primere, saj so temperature dosegle rekordne višine, tako v instrumentalnem obdobju kot v tisočletnem kontekstu (glej sliko). Slika prikazuje razvoj temperaturnih anomalij v obdobju od maja do septembra v zahodnem Sredozemlju od leta 1119 n. št. na podlagi temperaturne rekonstrukcije iz analize drevesnih obročev in instrumentalnih meritev od leta 1890. Slika prikazuje, da sta leti 2022 in 2023 med najtoplejšimi, s temperaturnimi anomalijami +3,6 °C oziroma +2,9 °C.
Leto 2023 je bilo najtoplejše leto od leta 1850 (vendar ga je pozneje preseglo leto 2024). Te visoke temperature je povzročilo več dejavnikov. Prvi dejavnik so podnebne spremembe, ki jih povzroča antropogeno povečanje koncentracij toplogrednih plinov. Drugi dejavniki so bili atlantsko večdesetletno nihanje in močan pojav El Niño, ki se je začel junija 2023. Temperature v zahodnem Sredozemlju so bile med majem in septembrom izjemno visoke, vendar so bile nižje v primerjavi z letom 2022.

Temperaturne anomalije v obdobju maj–september 2022 (zgoraj) in 2023 (spodaj) v primerjavi z dolgoročnim povprečjem 1940–2000 na podlagi ponovno analiziranih podatkov ERA5
V teh letih so se v Tihem oceanu pojavili kontrastni pogoji: El Niño (topla faza južne oscilacije) leta 2023 in La Niña (hladna faza južne oscilacije) leta 2022. To pomeni, da ti pojavi ne vplivajo bistveno na temperature v zahodnem Sredozemlju (korelacija med ENSO in temperaturami v zahodnem Sredozemlju je šibka). Druga hipoteza je, da bi na te ekstremne temperature lahko vplivalo indijsko dipolno nihanje (IOD). IOD zelo preprosto predstavlja južno nihanje v Indijskem oceanu. Vendar pa ta hipoteza namiguje na različne faze IOD v letih 2022 in 2023, ko je bilo to nihanje leta 2022 v negativni fazi in leta 2023 v nevtralni fazi. To kaže, da površinske temperature Sredozemskega in Atlantskega morja običajno vplivajo na podnebje v zahodnem Sredozemlju. Torej na podnebje tukaj v večji meri vplivajo regionalni vplivi.
Na splošno je ekstremne razmere v zahodnem Sredozemlju v letih 2022 in 2023 verjetno povzročila kombinacija več dejavnikov. V teh letih je območje mučil primanjkljaj padavin, ki je privedel do izjemne suše tal. Ti pogoji povzročajo nadaljnje povišanje temperature na podlagi pozitivnih povratnih informacij. Pri intenzivni suši tal se površina zaradi nezadostnega izhlapevanja ne more ohladiti, zato se intenzivno segreje in iz nje se segreje sosednja zračna masa. Nadalje je nad območjem vztrajalo območje visokega zračnega tlaka. Nenazadnje so k ekstremnim temperaturam prispevale tudi prej omenjene temperature morske površine v Atlantiku in Sredozemlju. Te temperaturne anomalije v Sredozemlju predstavljajo veliko tveganje, saj ne prispevajo le k večji pogostosti in intenzivnosti regionalnih vročinskih valov, temveč tudi povečujejo izhlapevanje, kar lahko poveča poletne ekstreme padavin na sosednjih območjih. Te ekstreme padavin je bilo mogoče opaziti na primer septembra 2023 v Libiji, kjer je Daniel prinesel ekstremne padavine in nato nenadne poplave, ki so zahtevale na tisoče življenj. Medikan je prinesel tudi rekordno štiriindvajseturno skupno količino padavin v zgodovini lokalnih meteoroloških meritev, in sicer 414 mm. Najbolj žalostno dejstvo je, da so človeška življenja izgubljena zaradi vročinskih valov. Vročinski valovi leta 2022 so v Evropi zahtevali približno 60.000 življenj. V letih 2024 in 2025 se te skrajnosti nadaljujejo. Zelo visoke površinske temperature Sredozemskega morja leta 2024 so prispevale k eni najbolj uničujočih poplav v srednji Evropi sredi septembra 2024.
Začel se je drugačen tip vremena, kot smo ga gledali v zadnjem mesecu, bolj značilen za poletne dni. Lahko bomo govorilo po dolgem času o vročinskem valu. Razvoj vremena se odvija kar po pričakovanjih, icon se je malo prenaglil z nevihtnim dogajanjem v ponedeljek nad območjem Alp. Nad pet dni mu ne gre najbolj zaupati, tu prednjači evropski model ecmwf s klasičnim in AI izračunom. Nad nami je v višinah izjemno topel zrak, na Kredarici je bila podobna temperatura kot drugod po nižinah. Od uradnih postaj je bilo v Ratečah, Slovenj Gradcu in v Postojni hladneje kot na Kredarici. Jutri se bo s pomikom višinske doline čez Baltik greben s toplejšim zrakom premaknil proti Severnemu morju. V prizemlju pa se bo precej ogrelo, še najbolj na Primorskem, kjer bodo temperature lahko dosegle +38 °C, na skrajnem severovzhodu pa bo kako stopinjo manj.
Jutri bo sončno in vroče, ponekod bo zapihal šibak vzhodni veter, na Primorskem šibka burja, najvišje dnevne temperature bodo med 31 °C in 36 °C, na Goriškem do 39 °C.
V ponedeljek bo večinoma sončno, vročina bo popustila, občasno bo na nebu več oblakov, pihal bo vzhodni veter, na Primorskem šibka do zmerna burja, najvišje temperature bodo med 26 °C in 30 °C, na Primorskem do 35 °C.
V ponedeljek se bo ravno zaradi bližine višinske doline nad vzhodno Evropo in na drugi strani grebena nad Severnim morjem povečal gradient zračnega tlaka, kar bo prinesla ohladitev v višinah. Temperatura bo v primerjavi današnjimi vrednostmi padla tudi za več kot 5 stopinj, na severovzhodu tja do +14 na višini 850mb. Zapihal bo severovzhodni veter, ki bo osvežilo ozračje. Tudi na Primorskem bo ob burji nekaj stopinj hladneje kot jutri.
V torek bo večinoma sončno in vroče, veter bo oslabel, najvišje temperature bodo med 27 °C in 32 °C, na Primorskem do 36 °C.
Zaradi premika višinske doline, ki prinaša hladnejšo zračno maso proti zahodni Rusiji, se bodo pojavile pomembne spremembe. Nad območjem Srednje Evrope se bo znova okrepilo območje visokega zračnega pritiska, kar bo vplivalo na celotno podnebje regije. Center tega visokega zračnega pritiska bo lociran nad Poljsko, kar bo povzročilo stabilizacijo vremenskih razmer. Po izobarah pa je videti da so močno razčlenjene nad našim območjem kar pomeni da bo ozračje zelo mirno.
V sredo bo sončno in vse bolj vroče, najvišje temperature bodo med 30 °C in 35 °C, na Goriškem do 38 °C.
Z grebenom bodo seveda tudi prizemne temperature iz dneva v dan spet višje in bodo od torka povečini spet presegle tudi v notranjosti +30 °C. Tak tip vremena se bo verjetno nadaljeval čez večino naslednjega tedna. Temperaturni višek pa je videti v petek.

Meteogram za MS, kaže po osvežitvi od torka naprej spet višje temperature(realno treba prišteti dve stopinji)
V četrtek bo sončno in vroče, najvišje temperature bodo med 31 °C in 35 °C, na Goriškem do 38 °C.
Sicer bo greben nad Srednjo Evropo postopno slabel in se okrepil nad severnim delom Atlantika. To pa se odpira pot atlantskim zračnim masam.
Je pa precej težko napovedljivo vse skupaj, ampak počasi je vendarle videti na skupinskih izračunih, preklop v bolj zahodni tip vremena z več atlantskimi motnjami, ki bi prekinile tole kar dolgo obdobje suhega in stabilnega vremena. Verjetno se bo to obdobje zaključilo okoli nedelje 17.avgusta.